Page 103 - Šolsko polje, XXVII, 2016, no. 5-6: Pravičnost, neoliberalizem in izobraževanje, ur. Urška Štremfel
P. 103
a. mladenović ■ pomen intersekcionalnega pristopa ...
Konceptualni večnivojski model intersekcionalnosti
v izobraževalnih izkušnjah učencev in učenk
Predlagani model po A. M. Núñez (2014) ima tri ravni analize. Prvo raven
predstavljajo socialne kategorije in odnosi. V našem primeru so to spol,
razred, migrantsko ozadje in etnična pripadnost. Te medsebojno preple
tene identitetne dimenzije so umeščene na drugo raven, ki predstavlja
ključno sestavino modela, na raven družbenih aren delovanja, v katerih
dinamike moči in identitet oblikujejo izobraževalne izkušnje in rezultate
posameznikov/-ic, stoječih na različnih križiščih socialnih kategorij. Obe
ravni pa preplavlja tretja, ki predstavlja specifičen zgodovinski kontekst, v
katerem se konstruirajo pomeni, odnosi, prakse delovanja in definicije so
cialnih kategorij.
Prva raven: Socialne kategorije in odnosi
Na prvi ravni analize opredelimo izbrane socialne kategorije in preuči
mo kompleksne odnose med njimi (Núñez, 2014). Socialne kategorije so
družbeno konstruirane kategorije diskurzivne prakse, ki vplivajo na raz
voj družbenih delitev, omejevanje in hierarhizacijo družbenih pozicij
(Anthias,2013). Čeprav se lahko dosežki fantov različnih socialnih ka
tegorij med sabo razlikujejo celo bolj kot dosežki fantov v primerjavi z
dekleti,8 se celotno skupino v odnosu do vprašanja uspeha homogenizira
ter se ji pripisuje skupne lastnosti. Ali je res, da so vsi fantje slabši od vseh
deklet? Ali pa morda spol v resnici ne zadostuje kot edina determinanta
šolskega (ne)uspeha? Kateri fantje zaostajajo? Ali morda ne obstajajo tudi
takšni fantje, ki prehitevajo? Na kakšnih križiščih stojijo eni in drugi?
M. Hrženjak (2013) na podlagi podatkov Študije o vlogi moških v
enakosti spolov v Evropi9 ugotavlja, da kvantitativni kazalci razlik o iz
obraževalnih dosežkih po spolu, stopnji dosežene izobrazbe, učnem uspe
hu, osipništvu in spolno specifičnih izobraževalnih izbirah kažejo na
slabše rezultate fantov v primerjavi z dekleti. A podrobnejša analiza po
datkov pokaže, da socialno-ekonomski razred, etničnost in migrantsko
ozadje skupaj s spolom pomembno součinkujejo na izobraževalne dosež
ke, zato učencev in učenk ni mogoče obravnavati kot homogenih katego
rij, prav tako kot tudi razreda, etničnosti in migrantskega ozadja ni mogo
če obravnavati kot spolno nevtralnih kategorij. Vsak/-a posameznik/-ca
je podvržen/-a spolno specifičnim praksam konstrukcije in uravnavanja
identitet, delovanj in odnosov, ki pa se med seboj razlikujejo in so še pose
8 Prim. Scambor in Sidler (2013).
9 Study on the Role of Men in Gender Equality in Europe (v Hrženjak, 2013: str. 73).
101
Konceptualni večnivojski model intersekcionalnosti
v izobraževalnih izkušnjah učencev in učenk
Predlagani model po A. M. Núñez (2014) ima tri ravni analize. Prvo raven
predstavljajo socialne kategorije in odnosi. V našem primeru so to spol,
razred, migrantsko ozadje in etnična pripadnost. Te medsebojno preple
tene identitetne dimenzije so umeščene na drugo raven, ki predstavlja
ključno sestavino modela, na raven družbenih aren delovanja, v katerih
dinamike moči in identitet oblikujejo izobraževalne izkušnje in rezultate
posameznikov/-ic, stoječih na različnih križiščih socialnih kategorij. Obe
ravni pa preplavlja tretja, ki predstavlja specifičen zgodovinski kontekst, v
katerem se konstruirajo pomeni, odnosi, prakse delovanja in definicije so
cialnih kategorij.
Prva raven: Socialne kategorije in odnosi
Na prvi ravni analize opredelimo izbrane socialne kategorije in preuči
mo kompleksne odnose med njimi (Núñez, 2014). Socialne kategorije so
družbeno konstruirane kategorije diskurzivne prakse, ki vplivajo na raz
voj družbenih delitev, omejevanje in hierarhizacijo družbenih pozicij
(Anthias,2013). Čeprav se lahko dosežki fantov različnih socialnih ka
tegorij med sabo razlikujejo celo bolj kot dosežki fantov v primerjavi z
dekleti,8 se celotno skupino v odnosu do vprašanja uspeha homogenizira
ter se ji pripisuje skupne lastnosti. Ali je res, da so vsi fantje slabši od vseh
deklet? Ali pa morda spol v resnici ne zadostuje kot edina determinanta
šolskega (ne)uspeha? Kateri fantje zaostajajo? Ali morda ne obstajajo tudi
takšni fantje, ki prehitevajo? Na kakšnih križiščih stojijo eni in drugi?
M. Hrženjak (2013) na podlagi podatkov Študije o vlogi moških v
enakosti spolov v Evropi9 ugotavlja, da kvantitativni kazalci razlik o iz
obraževalnih dosežkih po spolu, stopnji dosežene izobrazbe, učnem uspe
hu, osipništvu in spolno specifičnih izobraževalnih izbirah kažejo na
slabše rezultate fantov v primerjavi z dekleti. A podrobnejša analiza po
datkov pokaže, da socialno-ekonomski razred, etničnost in migrantsko
ozadje skupaj s spolom pomembno součinkujejo na izobraževalne dosež
ke, zato učencev in učenk ni mogoče obravnavati kot homogenih katego
rij, prav tako kot tudi razreda, etničnosti in migrantskega ozadja ni mogo
če obravnavati kot spolno nevtralnih kategorij. Vsak/-a posameznik/-ca
je podvržen/-a spolno specifičnim praksam konstrukcije in uravnavanja
identitet, delovanj in odnosov, ki pa se med seboj razlikujejo in so še pose
8 Prim. Scambor in Sidler (2013).
9 Study on the Role of Men in Gender Equality in Europe (v Hrženjak, 2013: str. 73).
101
