Page 221 - Šolsko polje, XXXI, 2020, 3-4: Convention on the Rights of the Child: Educational Opportunities and Social Justice, eds. Zdenko Kodelja and Urška Štremfel
P. 221
a. drobnič vidic ■ primerjava dveh interdisciplinarnih učnih pristopov ...
5. korak: Oblikovanje učnih ciljev. Učenci po izračunanih nekaj vrednostih
skupaj z učiteljem določijo cilje:
– zapisati celotno porazdelitveno shemo za X (to lahko storijo s funkcijo
BINOM.DIST s programskim paketom Excel),
– predstaviti verjetnostno shemo s primernim prikazom,
– poiskati v literaturi čim več lastnosti dane slučajne spremenljivke X (vr-
sta, diskretnost, vsota verjetnosti v verjetnostni shemi, matematično
upanje, disperzija),
– izračunati tabelo za letalo z namišljenimi 126 sedeži.
II. FAZA 6. korak: Pridobivanje informacij zunaj skupine. Naloge izpolnjeva-
nja preglednice in prikazovanja tako imenovane binomske slučajne spremen-
ljivke in preučevanja lastnosti si lahko učenci tudi razdelijo in jih opravijo
izven pouka. Vse omenjene izračunane karakteristike nato pri pouku združi-
jo, zapišejo in jih predstavijo, ter izračunajo tudi za slučajno spremenljivko Y,
ki meri možno število ljudi na namišljenem letalu s 126 sedeži.
7. korak: Poročanje, sinteza, preverjanje pravilnosti novih informacij (interpre-
tacija). Ko učenci dobijo vse rezultate, ugotovijo, da je 6 vrednost slučajne
spremenljivke z največjo verjetnostjo in hkrati matematično upanje E(X)=n
p = 6 te slučajne spremenljivke X. Vendar nam matematično upanje ne pove
vsega o slučajni spremenljivki. Pomemben je tudi standardni odklon (koren
disperzije). V našem primeru sicer ni preveč velik (2,4), saj je D(x) = npq =
5,7 toda dovolj, da se v veliko izidih dogodi neljuba situacija, ko potnik nima
svojega sedeža. Verjetnost, da bo letalo z namišljenimi 126 sedeži preveč pol-
no, je enaka 39 %, kar je zelo veliko. S takšnim ravnanjem si bo agencija kma-
lu nakopala nezadovoljstvo potnikov in verjetno agencija s 126 rezervacijami
ni storila prav. Za zaključek lahko podamo primer, zakaj je binomska spre-
menljivka tako pomembna in da je približek za normalno slučajno spremen-
ljivko, ki je zvezna.
Pri IBL z enakim problemom vpeljemo novo snov: diskretne slučajne spre-
menljivke. Uporabimo cikel petih E-jev z aktivno uporabo diskusije s celo-
tnim razredom, del učne ure pa učenci lahko delajo tudi v parih ali manjših
skupinah ali individualno.
1. Opazovanje situacije / seznanitev s problemom (ang. ENGAGE). Pri branju
problema učenci pogledajo, če so jasni vsi pojmi. Učitelj izzove učence, kako
bi drugače zapisali stavek: »V povprečju 5 % ljudi, ki rezervirajo sedež na leta-
lu, v resnici ne pride na letalo zaradi tega ali onega razloga.« Sprašuje jih, kaj
želimo ugotoviti? Povejte s svojimi besedami!
2. Raziskovanje situacije / problema (ang. EXPLORE). Učitelj učencem lah-
ko s podvprašanji pomaga do spoznanj:
219
5. korak: Oblikovanje učnih ciljev. Učenci po izračunanih nekaj vrednostih
skupaj z učiteljem določijo cilje:
– zapisati celotno porazdelitveno shemo za X (to lahko storijo s funkcijo
BINOM.DIST s programskim paketom Excel),
– predstaviti verjetnostno shemo s primernim prikazom,
– poiskati v literaturi čim več lastnosti dane slučajne spremenljivke X (vr-
sta, diskretnost, vsota verjetnosti v verjetnostni shemi, matematično
upanje, disperzija),
– izračunati tabelo za letalo z namišljenimi 126 sedeži.
II. FAZA 6. korak: Pridobivanje informacij zunaj skupine. Naloge izpolnjeva-
nja preglednice in prikazovanja tako imenovane binomske slučajne spremen-
ljivke in preučevanja lastnosti si lahko učenci tudi razdelijo in jih opravijo
izven pouka. Vse omenjene izračunane karakteristike nato pri pouku združi-
jo, zapišejo in jih predstavijo, ter izračunajo tudi za slučajno spremenljivko Y,
ki meri možno število ljudi na namišljenem letalu s 126 sedeži.
7. korak: Poročanje, sinteza, preverjanje pravilnosti novih informacij (interpre-
tacija). Ko učenci dobijo vse rezultate, ugotovijo, da je 6 vrednost slučajne
spremenljivke z največjo verjetnostjo in hkrati matematično upanje E(X)=n
p = 6 te slučajne spremenljivke X. Vendar nam matematično upanje ne pove
vsega o slučajni spremenljivki. Pomemben je tudi standardni odklon (koren
disperzije). V našem primeru sicer ni preveč velik (2,4), saj je D(x) = npq =
5,7 toda dovolj, da se v veliko izidih dogodi neljuba situacija, ko potnik nima
svojega sedeža. Verjetnost, da bo letalo z namišljenimi 126 sedeži preveč pol-
no, je enaka 39 %, kar je zelo veliko. S takšnim ravnanjem si bo agencija kma-
lu nakopala nezadovoljstvo potnikov in verjetno agencija s 126 rezervacijami
ni storila prav. Za zaključek lahko podamo primer, zakaj je binomska spre-
menljivka tako pomembna in da je približek za normalno slučajno spremen-
ljivko, ki je zvezna.
Pri IBL z enakim problemom vpeljemo novo snov: diskretne slučajne spre-
menljivke. Uporabimo cikel petih E-jev z aktivno uporabo diskusije s celo-
tnim razredom, del učne ure pa učenci lahko delajo tudi v parih ali manjših
skupinah ali individualno.
1. Opazovanje situacije / seznanitev s problemom (ang. ENGAGE). Pri branju
problema učenci pogledajo, če so jasni vsi pojmi. Učitelj izzove učence, kako
bi drugače zapisali stavek: »V povprečju 5 % ljudi, ki rezervirajo sedež na leta-
lu, v resnici ne pride na letalo zaradi tega ali onega razloga.« Sprašuje jih, kaj
želimo ugotoviti? Povejte s svojimi besedami!
2. Raziskovanje situacije / problema (ang. EXPLORE). Učitelj učencem lah-
ko s podvprašanji pomaga do spoznanj:
219
