Page 170 - Šolsko polje, XXXI, 2020, 3-4: Convention on the Rights of the Child: Educational Opportunities and Social Justice, eds. Zdenko Kodelja and Urška Štremfel
P. 170
šolsko polje, letnik xxxi, številka 3–4
(Patton in McMahon, 2006). S tem se delavec kot agent spreminja v ne-
kakšnega delodajalca, zaposlitev pa ima vse bolj vsebino podjemnega po-
godbenega posla. V tem smislu se spreminjajo tudi delovna mesta, ki jih
delavci sami ustvarjajo in spreminjajo, ko ustvarjajo svojo kariero. Zaradi
teh sprememb je nujno redefinirati poklicno orientacijo, karierno sveto-
vanje in vlogo šol ter drugih inštitucij, ki se pojavljajo v vlogi sodelujočih
pri kariernem razvoju posameznikov.
Dinamika trga dela je posegla tudi na področje delovnih karier oseb
s posebnimi potrebami. Uresničevanje inkluzivne paradigme na izobra-
ževalnem področju, ki omogoča tudi osebam s posebnimi potrebami
obiskovanje rednih šol, jim je odprla tudi možnosti delovnih karier na
odprtem trgu dela: to pomeni več novih priložnosti, pod drugi strani pa
tveganj neuspeha v konkurenci z ostalimi delavci. Dinamika v ekonomi-
ji in na trgu dela je posegla v invalidske delavnice in podjetja s slabšo orga-
nizacijo ter nekonkurenčnimi produkti, kjer je bilo zagotovljeno zaščite-
no delo vsem s priznano invalidnostjo in nizkimi prihodki, a hkrati brez
možnosti zaposlitve izven teh ograj.1 Odprta pot na običajni trg dela za in-
valide in osebe s posebnimi potrebami predstavlja za njih izziv, a hkrati
tudi povsem drugačno poklicno odločanje ter vodenje kariere, ki postaja
podobna ostalim delavcem na trgu z vsemi tveganji in izzivi.
Kariera kot dinamičen proces
Razumevanje kariere se je v zadnjih šestdesetih letih korenito spremeni-
lo. Nekdanjemu trajnemu načinu zaposlovanja je bilo prilagojeno tudi po-
klicno odločanje, v katerem je dominirala teorija lastnosti in zahtev, ki jo
je razvil Parsons (1909) in je predstavljala statičen pogled na svet poklicev
in zaposlitev. Sledil je premik v razmišljanju, da je poklicna odločitev pro-
ces (Ginzberg et al., 1951) in da je poklicna odločitev ireverzibilna. Z na-
daljnjo dinamiko družbe pa je sledilo spoznanje, da je kariera vseživljenj-
ski proces, ki ga utemelji Super (1953) s teorijo vseživljenjskega kariernega
razvoja, ki jo sestavljajo tako poklicne kot življenjske vloge. Teorija soci-
alnega učenja predvsem s Krumboltzem (1979) in Mitchellom (1984) pa
poudari, da se spreminja tudi posameznik v interakciji z okoljem in da je
pravzaprav vse spremenljivo; slednje je možno opredeliti s sintagmo, da je
gotovo edino to, da je vse negotovo. V ta konteksti sprememb se umesti
1 Po drugi svetovni vojni je nastalo 12 invalidskih delavnic, ki so v velikem številu zaposlovala
invalide. To je trajalo vse do leta 1990. Po tem letu je v petih letih nastalo več kot 100 inva-
lidskih podjetij, tržno prilagodljivih, ki so zaposlovala invalide in neinvalide po principu
integracije, medtem ko je večina starih propadla ali pa so se zaradi nujnosti konkurence
preorientirale v invalidska podjetja.
168
(Patton in McMahon, 2006). S tem se delavec kot agent spreminja v ne-
kakšnega delodajalca, zaposlitev pa ima vse bolj vsebino podjemnega po-
godbenega posla. V tem smislu se spreminjajo tudi delovna mesta, ki jih
delavci sami ustvarjajo in spreminjajo, ko ustvarjajo svojo kariero. Zaradi
teh sprememb je nujno redefinirati poklicno orientacijo, karierno sveto-
vanje in vlogo šol ter drugih inštitucij, ki se pojavljajo v vlogi sodelujočih
pri kariernem razvoju posameznikov.
Dinamika trga dela je posegla tudi na področje delovnih karier oseb
s posebnimi potrebami. Uresničevanje inkluzivne paradigme na izobra-
ževalnem področju, ki omogoča tudi osebam s posebnimi potrebami
obiskovanje rednih šol, jim je odprla tudi možnosti delovnih karier na
odprtem trgu dela: to pomeni več novih priložnosti, pod drugi strani pa
tveganj neuspeha v konkurenci z ostalimi delavci. Dinamika v ekonomi-
ji in na trgu dela je posegla v invalidske delavnice in podjetja s slabšo orga-
nizacijo ter nekonkurenčnimi produkti, kjer je bilo zagotovljeno zaščite-
no delo vsem s priznano invalidnostjo in nizkimi prihodki, a hkrati brez
možnosti zaposlitve izven teh ograj.1 Odprta pot na običajni trg dela za in-
valide in osebe s posebnimi potrebami predstavlja za njih izziv, a hkrati
tudi povsem drugačno poklicno odločanje ter vodenje kariere, ki postaja
podobna ostalim delavcem na trgu z vsemi tveganji in izzivi.
Kariera kot dinamičen proces
Razumevanje kariere se je v zadnjih šestdesetih letih korenito spremeni-
lo. Nekdanjemu trajnemu načinu zaposlovanja je bilo prilagojeno tudi po-
klicno odločanje, v katerem je dominirala teorija lastnosti in zahtev, ki jo
je razvil Parsons (1909) in je predstavljala statičen pogled na svet poklicev
in zaposlitev. Sledil je premik v razmišljanju, da je poklicna odločitev pro-
ces (Ginzberg et al., 1951) in da je poklicna odločitev ireverzibilna. Z na-
daljnjo dinamiko družbe pa je sledilo spoznanje, da je kariera vseživljenj-
ski proces, ki ga utemelji Super (1953) s teorijo vseživljenjskega kariernega
razvoja, ki jo sestavljajo tako poklicne kot življenjske vloge. Teorija soci-
alnega učenja predvsem s Krumboltzem (1979) in Mitchellom (1984) pa
poudari, da se spreminja tudi posameznik v interakciji z okoljem in da je
pravzaprav vse spremenljivo; slednje je možno opredeliti s sintagmo, da je
gotovo edino to, da je vse negotovo. V ta konteksti sprememb se umesti
1 Po drugi svetovni vojni je nastalo 12 invalidskih delavnic, ki so v velikem številu zaposlovala
invalide. To je trajalo vse do leta 1990. Po tem letu je v petih letih nastalo več kot 100 inva-
lidskih podjetij, tržno prilagodljivih, ki so zaposlovala invalide in neinvalide po principu
integracije, medtem ko je večina starih propadla ali pa so se zaradi nujnosti konkurence
preorientirale v invalidska podjetja.
168
