Page 135 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 3-4: Nasilje, šola, družba II, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 135
m. vreča ■ spletno nasilje, virtualno nasilje ...
ne pogleda več kot prvih pet rezultatov iskanja, 95 % uporabnikov tudi ne
pogleda druge strani rezultatov.
Ko gre za medijsko pismenost pri preverjanju kredibilnosti virov,
so mladi pogosto bistveno manj podkovani, kot si radi predstavljamo.
Načelno sicer vedo, da ni nujno vse čisto res, kar je na internetu, a niti ne
pomislijo, da bi preverili verodostojnost »zanimivosti«, ki so jo dobili od
prijatelja.
Tudi v družbenih omrežjih so objave, ki jih vidimo, povsem »per-
sonalizirane«; z uporabo majhnih zaprtih skupin, ki so trend med mladi-
mi, pa se ta izolacija še stopnjuje. Tako na primer pristaši teorij zarot čez
čas pri kateremkoli iskanju na vrhu dobijo le zadetke, ki potrjujejo teori-
jo zarote, v katero verjamejo. Isto velja za ekstremiste, kar v določeni meri
pojasnjuje hitrost širjenja ekstremizmov, ki so jim mladi podvrženi še bolj
kot odrasli z izdelanim pogledom na svet. Če se otrok vsega tega ne zave-
da, si seveda težko ustvari neko realno sliko sveta, po katerem se navide-
zno giblje (»surfa«).
Morda se sliši nenavadno, a kljub temu, da otroci in mladi izposta-
vljajo svojo digitalno podobo kot nekaj izredno pomembnega, pogosto
opažamo, da mladi svojih aktivnosti v »virtualnem svetu« ne jemljejo či-
sto resno. Odgovor »saj mu nisem tega zares rekel, samo napisal sem mu«
je nekaj povsem običajnega. To zlahka vodi tudi v nehoteno nasilje med
vrstniki.
Razni vidiki »virtualnega« nasilja
Kombinacija družbenih omrežij, aplikacij za komuniciranje in pametnih
telefonov je otrokom in mladim prinesla povsem drugačno pojmovanje
zasebnosti, kot so ga imele generacije pred njimi. Mladi so spodbujani, da
postanejo udeleženci v nekakšnem 24-urnemu »resničnostnemu šovu«.
Večja, kot je tvoja »on-line« prisotnost, večje so tvoje možnosti, da boš
res popularen med vrstniki. Pri tem že dolgo ni več najbolj pomembna
kvaliteta objav, ampak štejejo predvsem količina in pogostost objav ter –
tisto najpomembnejše – število sledilcev.
Sledilci so tisti, ki s svojimi izbirami krojijo usodo spletnih podob
mnogih mladih in odpirajo široko polje možnih zlorab. Mladi, ki se odlo-
čijo, da bodo sledili trenutnim modnim trendom in gradili svojo podobo
spletnega vplivneža (angl. influencer), se morajo odzivati na želje in zahte-
ve svojega občinstva, kar pomeni, da morajo objavljati veliko in se v veliki
meri odreči svoji zasebnosti.
Pri tem so lahko izpostavljeni tudi temu, da postanejo lahka tarča
spletnih nadlegovalcev ali »trolov«. Nekateri mladi in tudi malo manj
mladi svoje frustracije sproščajo na spletu in postanejo »troli«. Običajno
133
ne pogleda več kot prvih pet rezultatov iskanja, 95 % uporabnikov tudi ne
pogleda druge strani rezultatov.
Ko gre za medijsko pismenost pri preverjanju kredibilnosti virov,
so mladi pogosto bistveno manj podkovani, kot si radi predstavljamo.
Načelno sicer vedo, da ni nujno vse čisto res, kar je na internetu, a niti ne
pomislijo, da bi preverili verodostojnost »zanimivosti«, ki so jo dobili od
prijatelja.
Tudi v družbenih omrežjih so objave, ki jih vidimo, povsem »per-
sonalizirane«; z uporabo majhnih zaprtih skupin, ki so trend med mladi-
mi, pa se ta izolacija še stopnjuje. Tako na primer pristaši teorij zarot čez
čas pri kateremkoli iskanju na vrhu dobijo le zadetke, ki potrjujejo teori-
jo zarote, v katero verjamejo. Isto velja za ekstremiste, kar v določeni meri
pojasnjuje hitrost širjenja ekstremizmov, ki so jim mladi podvrženi še bolj
kot odrasli z izdelanim pogledom na svet. Če se otrok vsega tega ne zave-
da, si seveda težko ustvari neko realno sliko sveta, po katerem se navide-
zno giblje (»surfa«).
Morda se sliši nenavadno, a kljub temu, da otroci in mladi izposta-
vljajo svojo digitalno podobo kot nekaj izredno pomembnega, pogosto
opažamo, da mladi svojih aktivnosti v »virtualnem svetu« ne jemljejo či-
sto resno. Odgovor »saj mu nisem tega zares rekel, samo napisal sem mu«
je nekaj povsem običajnega. To zlahka vodi tudi v nehoteno nasilje med
vrstniki.
Razni vidiki »virtualnega« nasilja
Kombinacija družbenih omrežij, aplikacij za komuniciranje in pametnih
telefonov je otrokom in mladim prinesla povsem drugačno pojmovanje
zasebnosti, kot so ga imele generacije pred njimi. Mladi so spodbujani, da
postanejo udeleženci v nekakšnem 24-urnemu »resničnostnemu šovu«.
Večja, kot je tvoja »on-line« prisotnost, večje so tvoje možnosti, da boš
res popularen med vrstniki. Pri tem že dolgo ni več najbolj pomembna
kvaliteta objav, ampak štejejo predvsem količina in pogostost objav ter –
tisto najpomembnejše – število sledilcev.
Sledilci so tisti, ki s svojimi izbirami krojijo usodo spletnih podob
mnogih mladih in odpirajo široko polje možnih zlorab. Mladi, ki se odlo-
čijo, da bodo sledili trenutnim modnim trendom in gradili svojo podobo
spletnega vplivneža (angl. influencer), se morajo odzivati na želje in zahte-
ve svojega občinstva, kar pomeni, da morajo objavljati veliko in se v veliki
meri odreči svoji zasebnosti.
Pri tem so lahko izpostavljeni tudi temu, da postanejo lahka tarča
spletnih nadlegovalcev ali »trolov«. Nekateri mladi in tudi malo manj
mladi svoje frustracije sproščajo na spletu in postanejo »troli«. Običajno
133
