Page 133 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 3-4: Nasilje, šola, družba II, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 133
Spletno nasilje, virtualno nasilje ali nasilje,
ki uporablja nove tehnologije?
Maja Vreča
So mladi res »digitalni domorodci«?
Vrstniško nadlegovanje in nasilje sta bila vedno sestavna dela odra-
ščanja otrok in mladih, pa najsi gre za fizično nasilje ali pa nasilje,
ki uporablja bolj prefinjene oblike, od verbalnega nasilja do obre-
kovanja in izločanja posameznikov. V zadnjih letih pa se je nasilje med
mladimi korenito spremenilo. Otroci in mladostniki so čedalje bolj nad-
zorovani v svoji fizični realnosti in vsako zaznano nasilje običajno naleti
na takojšnji odziv. Po drugi strani pa imajo mladi celo našo podporo pri
selitvi v »virtualni« svet. Sporočamo jim, da so »digitalni domorodci«,
ki jim je bil ta svet položen že v zibko, medtem ko bomo mi vedno le »imi-
granti« v svetu, ki nam bo do določene mere vedno ostal tuj. Vsekakor
drži, da je naše globje razumevanje uporabe novih tehnologij, njihovega
delovanja in vpliva na naše življenje in na družbo kot celoto zelo pomanj-
kljivo. A iz tega sklepati, da mladi s tem, ko so se rodili v ta svet, razume-
jo vse tisto, česar mi, z vsemi našimi izkušnjami, ne razumemo, je zelo
naivno.
V Safe.si ugotavljamo, da so mladi v splošnem (omejeno) digital-
no pismeni in medijsko bolj ali manj nepismeni (Center za varnejši inter-
net, 2018). To seveda velja za tiste otroke in mladostnike, ki so prepuščeni
temu, da črpajo svoje poznavanje digitalnega sveta iz novih medijev in iz
komunikacije z vrstniki.
Eden izmed pomembnih problemov mladih je, da pri težavah, na ka-
tere naletijo pri srečevanju s tehnologijami, pogosto ne vedo, na koga bi se
obrnili. Niti mi niti oni se pogosto ne zavedamo, da so tudi na internetu
131
ki uporablja nove tehnologije?
Maja Vreča
So mladi res »digitalni domorodci«?
Vrstniško nadlegovanje in nasilje sta bila vedno sestavna dela odra-
ščanja otrok in mladih, pa najsi gre za fizično nasilje ali pa nasilje,
ki uporablja bolj prefinjene oblike, od verbalnega nasilja do obre-
kovanja in izločanja posameznikov. V zadnjih letih pa se je nasilje med
mladimi korenito spremenilo. Otroci in mladostniki so čedalje bolj nad-
zorovani v svoji fizični realnosti in vsako zaznano nasilje običajno naleti
na takojšnji odziv. Po drugi strani pa imajo mladi celo našo podporo pri
selitvi v »virtualni« svet. Sporočamo jim, da so »digitalni domorodci«,
ki jim je bil ta svet položen že v zibko, medtem ko bomo mi vedno le »imi-
granti« v svetu, ki nam bo do določene mere vedno ostal tuj. Vsekakor
drži, da je naše globje razumevanje uporabe novih tehnologij, njihovega
delovanja in vpliva na naše življenje in na družbo kot celoto zelo pomanj-
kljivo. A iz tega sklepati, da mladi s tem, ko so se rodili v ta svet, razume-
jo vse tisto, česar mi, z vsemi našimi izkušnjami, ne razumemo, je zelo
naivno.
V Safe.si ugotavljamo, da so mladi v splošnem (omejeno) digital-
no pismeni in medijsko bolj ali manj nepismeni (Center za varnejši inter-
net, 2018). To seveda velja za tiste otroke in mladostnike, ki so prepuščeni
temu, da črpajo svoje poznavanje digitalnega sveta iz novih medijev in iz
komunikacije z vrstniki.
Eden izmed pomembnih problemov mladih je, da pri težavah, na ka-
tere naletijo pri srečevanju s tehnologijami, pogosto ne vedo, na koga bi se
obrnili. Niti mi niti oni se pogosto ne zavedamo, da so tudi na internetu
131
