Page 117 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 3-4: Nasilje, šola, družba II, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 117
b. n. brečko ■ spletno nadlegovanje v šolah z vidika spola
uporabi še vrsta drugih izrazov. V Tabeli 1 predstavljamo le nekaj prime-
rov različnih definicij oziroma opisov spletnega nasilja.
Tabela 1: Definicije spletnega nasilja.
Spletno nasilje je »naklepno in ponavljajoče se povzročanje škode, ki se zgodi preko elektronskega
medija« (Patchin in Hinduja, 2006: str. 152).
Spletno ustrahovanje je »način nasilništva, pri katerem vrstniki uporabljajo elektronske medije
za norčevanje, žaljenje, grožnje, nadlegovanje in/ali ustrahovanje vrstnika« (Raskauskas in Stoltz,
2007: str. 565).
Spletno nasilje je zasnovano tako, da »osramoti, grozi, poškoduje ali izključi« (Bhat, 2008: str. 58).
Spletno nasilje je »oblika agresije, ki se pojavi prek osebnih računalnikov (npr. e-pošte in neposre-
dnih sporočil) ali mobilnih telefonov (npr. besedilnih sporočil)« (Wang, Iannotti in Nansel, 2009:
str. 369).
»Spletno nasilje je vsako vedenje, ki ga prek elektronskih ali digitalnih medijev izvajajo posamezni-
ki ali skupine, ki večkrat sporočajo sovražna ali agresivna sporočila, katerih namen je povzročiti ško-
do ali nelagodje drugim« (Tokunaga, 2010: str. 278).
Spletno nasilje vključuje »uporabo IKT za podporo namernim, ponavljajočim se in škodljivim deja-
njem z namenom povzročanja škode drugim« (Akbulut et al., 2010: str. 47).
»Spletno nasilje se zgodi, kadar se internetne aplikacije uporabljajo za sistematično ustrahovanje ali
žalitev osebe z namenom, da bi jo ponižale, osramotile ali poškodovale. Podobno kot fizično nasi-
lje tudi spletno nasilje vključuje namerna, ponavljajoča se dejanja in psihično nasilje« (Valkenburg
in Peter, 2011: str. 124–125).
Spletno nasilje vključuje »ponavljajočo se uporabo tehnologije za nadlegovanje, poniževanje ali
grožnje« (Holladay, 2011: str. 4).
»Spletno nasilje je opredeljeno kot namerno dejanje spletnega/digitalnega ustrahovanja, sramote-
nja ali nadlegovanja« (Mark in Ratliffe, 2011: str. 92).
Spletno nasilje je sistematična zloraba moči, ki se zgodi z uporabo informacijsko-komunikacijskih
tehnologij (IKT) (Slonje et al., 2013: str. 26).
Spletno nasilje je »vsako usmerjeno agresivno vedenje prek elektronskih komunikacijskih tehnolo-
gij« (Mehari et al., 2014: str. 400).
Spletno nasilje je »ponavljajoča se nezaželena, škodljiva, nadlegovalna in/ali grozilna interakcija
prek elektronskih komunikacijskih medijev« (Rafferty in Vander Ven, 2014: str. 364).
»Ko rečemo spletno nadlegovan, mislimo na nasilje prek e-pošte, neposrednih sporočil, družbenih
medijev, v klepetalnici, na spletnem mestu, v spletni igri ali prek besedilnega sporočila, poslanega
na mobilni telefon. Na primer, nekdo, ki pošlje zlobna sporočila drugi osebi v e-pošti ali objavi nega-
tivne komentarje ali informacije o tej osebi prek družbenih medijev, kot je Facebook, izvaja spletno
nasilje« (Whittaker in Kowalski, 2015: str. 14).
Čeprav se definicije oziroma opisi med seboj nekoliko razlikujejo
(gre za opise od leta 2006 dalje), pa lahko ugotovimo, da imajo skupne
značilnosti – gre za usmerjene, ponavljajoče se aktivnosti z namenom ško-
diti drugemu, ki se dogajajo z uporabo IKT.
Pri tem je treba poudariti še naslednje pomembne specifike sple-
tnega nadlegovanja, ki spletno nasilje ločujejo od t. i. tradicionalnega: a)
anonimnost, ki jo zagotavlja splet, otežuje kazenski pregon storilcev; b)
za izvajanje spletnega nasilja ni treba posebnega znanja oziroma dobrega
115
uporabi še vrsta drugih izrazov. V Tabeli 1 predstavljamo le nekaj prime-
rov različnih definicij oziroma opisov spletnega nasilja.
Tabela 1: Definicije spletnega nasilja.
Spletno nasilje je »naklepno in ponavljajoče se povzročanje škode, ki se zgodi preko elektronskega
medija« (Patchin in Hinduja, 2006: str. 152).
Spletno ustrahovanje je »način nasilništva, pri katerem vrstniki uporabljajo elektronske medije
za norčevanje, žaljenje, grožnje, nadlegovanje in/ali ustrahovanje vrstnika« (Raskauskas in Stoltz,
2007: str. 565).
Spletno nasilje je zasnovano tako, da »osramoti, grozi, poškoduje ali izključi« (Bhat, 2008: str. 58).
Spletno nasilje je »oblika agresije, ki se pojavi prek osebnih računalnikov (npr. e-pošte in neposre-
dnih sporočil) ali mobilnih telefonov (npr. besedilnih sporočil)« (Wang, Iannotti in Nansel, 2009:
str. 369).
»Spletno nasilje je vsako vedenje, ki ga prek elektronskih ali digitalnih medijev izvajajo posamezni-
ki ali skupine, ki večkrat sporočajo sovražna ali agresivna sporočila, katerih namen je povzročiti ško-
do ali nelagodje drugim« (Tokunaga, 2010: str. 278).
Spletno nasilje vključuje »uporabo IKT za podporo namernim, ponavljajočim se in škodljivim deja-
njem z namenom povzročanja škode drugim« (Akbulut et al., 2010: str. 47).
»Spletno nasilje se zgodi, kadar se internetne aplikacije uporabljajo za sistematično ustrahovanje ali
žalitev osebe z namenom, da bi jo ponižale, osramotile ali poškodovale. Podobno kot fizično nasi-
lje tudi spletno nasilje vključuje namerna, ponavljajoča se dejanja in psihično nasilje« (Valkenburg
in Peter, 2011: str. 124–125).
Spletno nasilje vključuje »ponavljajočo se uporabo tehnologije za nadlegovanje, poniževanje ali
grožnje« (Holladay, 2011: str. 4).
»Spletno nasilje je opredeljeno kot namerno dejanje spletnega/digitalnega ustrahovanja, sramote-
nja ali nadlegovanja« (Mark in Ratliffe, 2011: str. 92).
Spletno nasilje je sistematična zloraba moči, ki se zgodi z uporabo informacijsko-komunikacijskih
tehnologij (IKT) (Slonje et al., 2013: str. 26).
Spletno nasilje je »vsako usmerjeno agresivno vedenje prek elektronskih komunikacijskih tehnolo-
gij« (Mehari et al., 2014: str. 400).
Spletno nasilje je »ponavljajoča se nezaželena, škodljiva, nadlegovalna in/ali grozilna interakcija
prek elektronskih komunikacijskih medijev« (Rafferty in Vander Ven, 2014: str. 364).
»Ko rečemo spletno nadlegovan, mislimo na nasilje prek e-pošte, neposrednih sporočil, družbenih
medijev, v klepetalnici, na spletnem mestu, v spletni igri ali prek besedilnega sporočila, poslanega
na mobilni telefon. Na primer, nekdo, ki pošlje zlobna sporočila drugi osebi v e-pošti ali objavi nega-
tivne komentarje ali informacije o tej osebi prek družbenih medijev, kot je Facebook, izvaja spletno
nasilje« (Whittaker in Kowalski, 2015: str. 14).
Čeprav se definicije oziroma opisi med seboj nekoliko razlikujejo
(gre za opise od leta 2006 dalje), pa lahko ugotovimo, da imajo skupne
značilnosti – gre za usmerjene, ponavljajoče se aktivnosti z namenom ško-
diti drugemu, ki se dogajajo z uporabo IKT.
Pri tem je treba poudariti še naslednje pomembne specifike sple-
tnega nadlegovanja, ki spletno nasilje ločujejo od t. i. tradicionalnega: a)
anonimnost, ki jo zagotavlja splet, otežuje kazenski pregon storilcev; b)
za izvajanje spletnega nasilja ni treba posebnega znanja oziroma dobrega
115
