Page 122 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 3-4: Nasilje, šola, družba II, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 122
šolsko polje, letnik xxx, številka 3–4
razredov ter srednješolci od prvega do četrtega letnika. Raziskava se je iz-
vajala v obliki spletne ankete v vzorcu osnovnih in srednjih šol v celotni
Sloveniji, v vseh regijah. Vse šole, vključene v anketo, so bile vzorčene, in
sicer za osnovno šolo smo izdelali vzorec 100 naključno izbranih šol, pri
tem pa smo kontrolirali velikost šole in regijo. V vzorec srednjih šol smo
izbrali 50 šol (zavodov, ki večinoma izvajajo več kot en srednješolski pro-
gram), pri čemer smo upoštevali regijo in program šole.
V raziskavo je bilo vključenih 2991 učenk in učencev osnovne šole ter
2173 srednješolk in srednješolcev.
Zbiranje podatkov je potekalo z orodjem za spletno anketiranje
1KA, na enak način na osnovnih in srednjih šolah. Vprašalnik je poleg
osnovnih demografskih vprašanj in vprašanj o rabi interneta in naprav
vključeval tudi vprašanja o doživljanju spletnega nadlegovanja, stališčih
do spletnega nadlegovanja in iskanju pomoči. Po spletni anketi smo iz-
vedli razprave s šestimi fokusnimi skupinami mladih o rezultatih anke-
te, spletnem nadlegovanju ter povezanosti spletnega in tradicionalnega
nasilja.
Rezultati raziskave Odklikni!
Rezultati spletne ankete so pokazali, da mladi problematiko spletnega na-
silja in nadlegovanja večinoma jemljejo resno, kljub temu pa ugotavljamo,
da določenih oblik spletnega nadlegovanja ne prepoznavajo kot nadlego-
vanje. Pogosto menijo, da so si osebe (predvsem dekleta) same krive, da
doživljajo spletno nadlegovanje, fantom pa se pogosto zdi, da je spletno
nadlegovanje predvsem (nedolžna) zabava. Ugotavljamo, da so v prime-
ru spletnega nadlegovanja fantje bolj podvrženi družbenemu (vrstniške-
mu) pritisku.
Mladi so stališča o spletnem nadlegovanju ocenjevali na petstopenj-
ski lestvici (sploh se ne strinjam; ne strinjam se; niti se strinjam, niti se ne
strinjam; strinjam se; popolnoma se strinjam), ki je bila za potrebe analiz
pretvorjena v zaporedne vrednosti od 1 do 5 (Tabela 2). Tako dekleta kot
fantje soglašajo, da se spletno nadlegovanje pogosteje dogaja dekletom, v
povprečju pa s trditvijo najbolj soglašajo srednješolke (povprečje na lestvi-
ci je 3,97). Tako fantje kot dekleta bolj soglašajo kot ne s trditvijo, da so de-
kleta, ki objavljajo svoje fotografije na internetu, sama kriva, da jih nadle-
gujejo. S trditvijo sicer najbolj soglašajo osnovnošolci (povprečje 3,55) in
srednješolci (povprečje 3,52), že omenjeno še višje soglasje zaznamo med
dekleti. Rezultat je potrdil razgovor v fokusnih skupinah, kjer so tako fan-
tje kot dekleta dejali, da »so punce same krive za nadlegovanje, ker obja-
vljajo svoje fotografije«. Prav tako mladi bolj soglašajo, kot ne soglašajo s
trditvijo, da je oseba pogosto sama kriva, da jo nadlegujejo.
120
razredov ter srednješolci od prvega do četrtega letnika. Raziskava se je iz-
vajala v obliki spletne ankete v vzorcu osnovnih in srednjih šol v celotni
Sloveniji, v vseh regijah. Vse šole, vključene v anketo, so bile vzorčene, in
sicer za osnovno šolo smo izdelali vzorec 100 naključno izbranih šol, pri
tem pa smo kontrolirali velikost šole in regijo. V vzorec srednjih šol smo
izbrali 50 šol (zavodov, ki večinoma izvajajo več kot en srednješolski pro-
gram), pri čemer smo upoštevali regijo in program šole.
V raziskavo je bilo vključenih 2991 učenk in učencev osnovne šole ter
2173 srednješolk in srednješolcev.
Zbiranje podatkov je potekalo z orodjem za spletno anketiranje
1KA, na enak način na osnovnih in srednjih šolah. Vprašalnik je poleg
osnovnih demografskih vprašanj in vprašanj o rabi interneta in naprav
vključeval tudi vprašanja o doživljanju spletnega nadlegovanja, stališčih
do spletnega nadlegovanja in iskanju pomoči. Po spletni anketi smo iz-
vedli razprave s šestimi fokusnimi skupinami mladih o rezultatih anke-
te, spletnem nadlegovanju ter povezanosti spletnega in tradicionalnega
nasilja.
Rezultati raziskave Odklikni!
Rezultati spletne ankete so pokazali, da mladi problematiko spletnega na-
silja in nadlegovanja večinoma jemljejo resno, kljub temu pa ugotavljamo,
da določenih oblik spletnega nadlegovanja ne prepoznavajo kot nadlego-
vanje. Pogosto menijo, da so si osebe (predvsem dekleta) same krive, da
doživljajo spletno nadlegovanje, fantom pa se pogosto zdi, da je spletno
nadlegovanje predvsem (nedolžna) zabava. Ugotavljamo, da so v prime-
ru spletnega nadlegovanja fantje bolj podvrženi družbenemu (vrstniške-
mu) pritisku.
Mladi so stališča o spletnem nadlegovanju ocenjevali na petstopenj-
ski lestvici (sploh se ne strinjam; ne strinjam se; niti se strinjam, niti se ne
strinjam; strinjam se; popolnoma se strinjam), ki je bila za potrebe analiz
pretvorjena v zaporedne vrednosti od 1 do 5 (Tabela 2). Tako dekleta kot
fantje soglašajo, da se spletno nadlegovanje pogosteje dogaja dekletom, v
povprečju pa s trditvijo najbolj soglašajo srednješolke (povprečje na lestvi-
ci je 3,97). Tako fantje kot dekleta bolj soglašajo kot ne s trditvijo, da so de-
kleta, ki objavljajo svoje fotografije na internetu, sama kriva, da jih nadle-
gujejo. S trditvijo sicer najbolj soglašajo osnovnošolci (povprečje 3,55) in
srednješolci (povprečje 3,52), že omenjeno še višje soglasje zaznamo med
dekleti. Rezultat je potrdil razgovor v fokusnih skupinah, kjer so tako fan-
tje kot dekleta dejali, da »so punce same krive za nadlegovanje, ker obja-
vljajo svoje fotografije«. Prav tako mladi bolj soglašajo, kot ne soglašajo s
trditvijo, da je oseba pogosto sama kriva, da jo nadlegujejo.
120
