Page 118 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 3-4: Nasilje, šola, družba II, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 118
šolsko polje, letnik xxx, številka 3–4
poznavanja tehnologij; c) cenovna dostopnost tehnologije, ki omogoča hi-
tro širjenje (zapisov, slik, posnetkov); d) široko (spletno) občinstvo; e) di-
gitalna stalnost – »internet beleži vse in ničesar ne pozabi«. Karkoli se o
določeni osebi objavi na spletu, postane del njene/njegove (spletne) iden-
titete (West, 2014).
Spletno nasilje torej lahko opredelimo kot vedenje na spletu, ki ško-
di fizičnemu, psihičnemu ali čustvenemu počutju žrtve. Izvajalec spletne-
ga nasilja kot tudi žrtev le-tega je lahko posameznik ali skupina, zgodi pa
se ob uporabi spleta, pametnih telefonov, med igranjem internetnih iger.
Čeprav spletno nasilje poteka prek spleta, pa ima vpliv v resničnem svetu
in ima resnične posledice. V slovenskem prostoru razumemo, da spletno
nasilje vključuje, vendar ni omejeno na: spletno nadlegovanje, grožnje, tr-
pinčenje, izsiljevanje, neželeno pošiljane vsebin s spolno vsebino, zalezo-
vanje, sovražni govor, deljenje slik brez privolitve, snemanje in distribuci-
jo spolnih vsebin.
Spletno nasilje zaradi spola
Ko govorimo o spletnem nasilju in nadlegovanju zaradi spola, govorimo
o različnih oblikah nasilja, ki so posledica neenakosti med spoloma in so
usmerjene proti osebi zaradi njenega spola ali spolne usmerjenosti. Tako
ženske kot moški doživljajo nasilje zaradi spola, vendar je večina žrtev
ž ensk in deklet (EIGE, 2019).
Med oblikami spletnega nadlegovanja, ki se dogajajo predvsem de-
kletom, lahko izpostavimo naslednje:
– Posredovanje fotografij/posnetkov brez privolitve (imenovano tudi
maščevalna pornografija; ang. revenge porn) To vključuje objavljanje
in razširjanje zasebnih fotografij ali videoposnetkov spolne narave
za javno poniževanje žrtve. Storilec oz. storilka je pogosto nekdanji
partner, ki želi z zlorabo zasebnih posnetkov žrtev osramotiti oziro-
ma jo prisiliti, da razmerja ne konča. Sexting (pošiljanje golih foto-
grafij osebe), neželena pornografija (pošiljanje slik s seksualno vsebi-
no, npr. spolnih organov) – ko moški pošiljajo slike svojih spolnih
organov ženskam.
– Spletno nadlegovanje (ang. cyber harassment) – namerno prečkanje
meje čustvene ali fizične varnosti, ki običajno vključuje večkratno
komunikacijo. Spletno nadlegovanje se nanaša na žaljenje osebe na
spletu z neželenimi seksualno eksplicitnimi sporočili, grožnjami z
nasiljem ali sovražnim govorom (EIGE, 2019). FRA (2015) spletno
nadlegovanje opredeljuje kot prejemanje neželenih, žaljivih, spolno
116
poznavanja tehnologij; c) cenovna dostopnost tehnologije, ki omogoča hi-
tro širjenje (zapisov, slik, posnetkov); d) široko (spletno) občinstvo; e) di-
gitalna stalnost – »internet beleži vse in ničesar ne pozabi«. Karkoli se o
določeni osebi objavi na spletu, postane del njene/njegove (spletne) iden-
titete (West, 2014).
Spletno nasilje torej lahko opredelimo kot vedenje na spletu, ki ško-
di fizičnemu, psihičnemu ali čustvenemu počutju žrtve. Izvajalec spletne-
ga nasilja kot tudi žrtev le-tega je lahko posameznik ali skupina, zgodi pa
se ob uporabi spleta, pametnih telefonov, med igranjem internetnih iger.
Čeprav spletno nasilje poteka prek spleta, pa ima vpliv v resničnem svetu
in ima resnične posledice. V slovenskem prostoru razumemo, da spletno
nasilje vključuje, vendar ni omejeno na: spletno nadlegovanje, grožnje, tr-
pinčenje, izsiljevanje, neželeno pošiljane vsebin s spolno vsebino, zalezo-
vanje, sovražni govor, deljenje slik brez privolitve, snemanje in distribuci-
jo spolnih vsebin.
Spletno nasilje zaradi spola
Ko govorimo o spletnem nasilju in nadlegovanju zaradi spola, govorimo
o različnih oblikah nasilja, ki so posledica neenakosti med spoloma in so
usmerjene proti osebi zaradi njenega spola ali spolne usmerjenosti. Tako
ženske kot moški doživljajo nasilje zaradi spola, vendar je večina žrtev
ž ensk in deklet (EIGE, 2019).
Med oblikami spletnega nadlegovanja, ki se dogajajo predvsem de-
kletom, lahko izpostavimo naslednje:
– Posredovanje fotografij/posnetkov brez privolitve (imenovano tudi
maščevalna pornografija; ang. revenge porn) To vključuje objavljanje
in razširjanje zasebnih fotografij ali videoposnetkov spolne narave
za javno poniževanje žrtve. Storilec oz. storilka je pogosto nekdanji
partner, ki želi z zlorabo zasebnih posnetkov žrtev osramotiti oziro-
ma jo prisiliti, da razmerja ne konča. Sexting (pošiljanje golih foto-
grafij osebe), neželena pornografija (pošiljanje slik s seksualno vsebi-
no, npr. spolnih organov) – ko moški pošiljajo slike svojih spolnih
organov ženskam.
– Spletno nadlegovanje (ang. cyber harassment) – namerno prečkanje
meje čustvene ali fizične varnosti, ki običajno vključuje večkratno
komunikacijo. Spletno nadlegovanje se nanaša na žaljenje osebe na
spletu z neželenimi seksualno eksplicitnimi sporočili, grožnjami z
nasiljem ali sovražnim govorom (EIGE, 2019). FRA (2015) spletno
nadlegovanje opredeljuje kot prejemanje neželenih, žaljivih, spolno
116
