Page 85 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 1-2: Nasilje, šola, družba I, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 85
šulc in a. bučar ručman ■ šola in medvrstniško nasilje v sloveniji: metaanaliza
primerjanju rezultatov. Del visoke heterogenosti namreč lahko pojasnimo
z opaženo nekonsistentnostjo postavljenih vprašanj, opredelitve časovne-
ga obdobja, za katerega nas izkušnje z medvrstniškim nasiljem zanimajo,
opredelitev pogostosti izkušenj in podobno, kar se med raziskavami obču-
tno razlikuje. Nadaljnje primerjave dodatno omejuje tudi dejstvo, da veči-
na avtorjev v prispevkih ni natančno opisala uporabljene metodologije –
načina in vsebine vprašanj, časovnega obdobja, anketirancem niso podali
definicij uporabljenih izrazov in podobno. Zaskrbljujoča je tudi (ne)razi-
skanost kibernetskega nasilja, kjer je primerjava zgolj štirih metodološko
občutno raznolikih raziskav še posebej nesmiselna.
Zaradi obsežnega negativnega vpliva medvrstniškega nasilja je v in-
teresu celotne skupnosti, da ga čim bolj omeji, sankcionira storilce, nudi
pomoč žrtvam in vzpostavi čim bolj učinkovite preventivne programe.
Ustreznega odziva na tako kompleksen pojav pa ni mogoče oblikovati
brez poznavanja njegovih razsežnosti, oblik, pogostosti in okolja, kjer se
dogaja, predispozicij storilstva in viktimizacije ter evalvacije uspešnosti
obstoječih preventivnih programov oziroma ugotovitve, kje je pomanjka-
nje in česa obstoječi programi ne naslavljajo. Takšne podatke lahko prido-
bimo zgolj z raziskovanjem, vendar mora biti to kakovostno in zaneslji-
vo, upoštevajoč specifičnost področja, ki izhaja iz raziskovanja z otroki,
z žrtvami in storilci odklonskih ravnanj. Upoštevati je treba tudi to, da
se izvajanje medvrstniškega nasilja prilagaja družbenemu in tehničnemu
napredku ter se tako neprestano razvijajo nove oblike oziroma načini na-
dlegovanja in oškodovanja. Zaenkrat lahko podatke za Slovenijo črpamo
zgolj iz posameznih parcialnih študij, ki so med seboj slabo primerljive,
narejene v širokem časovnem razmahu, na vzorcih, ki ne odražajo nacio-
nalnega nivoja, itd. Zaključimo lahko, da v Sloveniji nimamo pogloblje-
nega vpogleda v razmere na področju medvrstniškega nasilja. Nadaljnje
raziskovanje bi se moralo usmeriti v izvedbo celostne, sistematične in lon-
gitudinalne študije medvrstniškega nasilja, ponovljene na določene časov-
ne intervale. Ta bi morala osvetliti dogajanje med otroki in mladostniki.
Vključiti bi bilo treba široko analizo odnosov med vrstniki, vključno z na-
siljem, ki se ne izvaja zgolj na šolah, pač pa tudi drugje v vsakodnevnem ži-
vljenju otrok.
Literatura
Althusser, L. (2000) Izbrani spisi. Ljubljana: Založba *Cf.
Basu, A. (2017) How to cunduct meta-analysis: a basic tutorial. PeerJ
Preprints, 5. Dostopno na https://peerj.com/preprints/2978/
83
primerjanju rezultatov. Del visoke heterogenosti namreč lahko pojasnimo
z opaženo nekonsistentnostjo postavljenih vprašanj, opredelitve časovne-
ga obdobja, za katerega nas izkušnje z medvrstniškim nasiljem zanimajo,
opredelitev pogostosti izkušenj in podobno, kar se med raziskavami obču-
tno razlikuje. Nadaljnje primerjave dodatno omejuje tudi dejstvo, da veči-
na avtorjev v prispevkih ni natančno opisala uporabljene metodologije –
načina in vsebine vprašanj, časovnega obdobja, anketirancem niso podali
definicij uporabljenih izrazov in podobno. Zaskrbljujoča je tudi (ne)razi-
skanost kibernetskega nasilja, kjer je primerjava zgolj štirih metodološko
občutno raznolikih raziskav še posebej nesmiselna.
Zaradi obsežnega negativnega vpliva medvrstniškega nasilja je v in-
teresu celotne skupnosti, da ga čim bolj omeji, sankcionira storilce, nudi
pomoč žrtvam in vzpostavi čim bolj učinkovite preventivne programe.
Ustreznega odziva na tako kompleksen pojav pa ni mogoče oblikovati
brez poznavanja njegovih razsežnosti, oblik, pogostosti in okolja, kjer se
dogaja, predispozicij storilstva in viktimizacije ter evalvacije uspešnosti
obstoječih preventivnih programov oziroma ugotovitve, kje je pomanjka-
nje in česa obstoječi programi ne naslavljajo. Takšne podatke lahko prido-
bimo zgolj z raziskovanjem, vendar mora biti to kakovostno in zaneslji-
vo, upoštevajoč specifičnost področja, ki izhaja iz raziskovanja z otroki,
z žrtvami in storilci odklonskih ravnanj. Upoštevati je treba tudi to, da
se izvajanje medvrstniškega nasilja prilagaja družbenemu in tehničnemu
napredku ter se tako neprestano razvijajo nove oblike oziroma načini na-
dlegovanja in oškodovanja. Zaenkrat lahko podatke za Slovenijo črpamo
zgolj iz posameznih parcialnih študij, ki so med seboj slabo primerljive,
narejene v širokem časovnem razmahu, na vzorcih, ki ne odražajo nacio-
nalnega nivoja, itd. Zaključimo lahko, da v Sloveniji nimamo pogloblje-
nega vpogleda v razmere na področju medvrstniškega nasilja. Nadaljnje
raziskovanje bi se moralo usmeriti v izvedbo celostne, sistematične in lon-
gitudinalne študije medvrstniškega nasilja, ponovljene na določene časov-
ne intervale. Ta bi morala osvetliti dogajanje med otroki in mladostniki.
Vključiti bi bilo treba široko analizo odnosov med vrstniki, vključno z na-
siljem, ki se ne izvaja zgolj na šolah, pač pa tudi drugje v vsakodnevnem ži-
vljenju otrok.
Literatura
Althusser, L. (2000) Izbrani spisi. Ljubljana: Založba *Cf.
Basu, A. (2017) How to cunduct meta-analysis: a basic tutorial. PeerJ
Preprints, 5. Dostopno na https://peerj.com/preprints/2978/
83
