Page 78 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 1-2: Nasilje, šola, družba I, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 78
šolsko polje, letnik xxx, številka 1–2
Podskupina št. točkovna p-vrednost Heterogenost
raziskav ocena
opažanje
samoprijava 1 Q-vrednost df (Q) p-vrednost
viktimizacija 2
7 vrsta vprašanj
do 2000 10
2000 do 2010 0,64 0,174
od 2010 4
4 0,252 0,000
do 1000 2
od 1000 do 10 0,318 0,000
4000
nad 4000 2 10,946 2 0,004
4
4 leto raziskave
10
0,373 0,091
0,27 0,001
0,394 0,324
1,629 2 0,443
velikost vzorca
0,49 0,039
0,373 0,915
0,236 0,000 2 0,025
7,385
Iz izračunanih vrednosti, predstavljenih v Tabeli 4 ,je razvidno,
da spol (p = 0,07) in leto raziskave (p = 0,443) ne vplivata pomembno
na pridobljene rezultate o deležu mladostnikov, ki so že imeli izkušnje
z medvrstniškim nasiljem. Nasprotno je vrednost p manjša od 0,05 pri
spremenljivkah »velikost vzorca« (0,025) in »vrsta vprašanj« (0,004),
vendar moramo biti pri interpretaciji previdni. Število vključenih rezul-
tatov je namreč majhno, kar se kaže predvsem pri vrsti vprašanj. Zajeli
smo namreč zgolj eno raziskavo, ki je spraševala po opažanju medvrstni-
škega nasilja nad tretjimi osebami (Dekleva, 1996). Ta v zgornjem prika-
zu (Tabela 2) že sama po sebi izstopa od porazdelitve vseh zajetih rezul-
tatov z značilno višjo vrednostjo, zato je interpretacija takšne primerjave
omejena. Ponovna analiza primerjave rezultatov po podskupinah brez
te vrednosti pokaže, da ni statistično značilnih razlik med samoprija-
vitvenimi in viktimizacijskimi raziskavami (p = 0,342). Podobno je tre-
ba upoštevati pri primerjavi po velikosti vzorca, saj raziskava Cvek in
Pšunder (2013), ki v prikazu (Tabela 2) še najbolj odstopa, vpliva na viso-
ko vrednost ocene zaznanega nasilja v skupini zgolj dveh raziskav z veli-
kostjo vzorca do 1000.
76
Podskupina št. točkovna p-vrednost Heterogenost
raziskav ocena
opažanje
samoprijava 1 Q-vrednost df (Q) p-vrednost
viktimizacija 2
7 vrsta vprašanj
do 2000 10
2000 do 2010 0,64 0,174
od 2010 4
4 0,252 0,000
do 1000 2
od 1000 do 10 0,318 0,000
4000
nad 4000 2 10,946 2 0,004
4
4 leto raziskave
10
0,373 0,091
0,27 0,001
0,394 0,324
1,629 2 0,443
velikost vzorca
0,49 0,039
0,373 0,915
0,236 0,000 2 0,025
7,385
Iz izračunanih vrednosti, predstavljenih v Tabeli 4 ,je razvidno,
da spol (p = 0,07) in leto raziskave (p = 0,443) ne vplivata pomembno
na pridobljene rezultate o deležu mladostnikov, ki so že imeli izkušnje
z medvrstniškim nasiljem. Nasprotno je vrednost p manjša od 0,05 pri
spremenljivkah »velikost vzorca« (0,025) in »vrsta vprašanj« (0,004),
vendar moramo biti pri interpretaciji previdni. Število vključenih rezul-
tatov je namreč majhno, kar se kaže predvsem pri vrsti vprašanj. Zajeli
smo namreč zgolj eno raziskavo, ki je spraševala po opažanju medvrstni-
škega nasilja nad tretjimi osebami (Dekleva, 1996). Ta v zgornjem prika-
zu (Tabela 2) že sama po sebi izstopa od porazdelitve vseh zajetih rezul-
tatov z značilno višjo vrednostjo, zato je interpretacija takšne primerjave
omejena. Ponovna analiza primerjave rezultatov po podskupinah brez
te vrednosti pokaže, da ni statistično značilnih razlik med samoprija-
vitvenimi in viktimizacijskimi raziskavami (p = 0,342). Podobno je tre-
ba upoštevati pri primerjavi po velikosti vzorca, saj raziskava Cvek in
Pšunder (2013), ki v prikazu (Tabela 2) še najbolj odstopa, vpliva na viso-
ko vrednost ocene zaznanega nasilja v skupini zgolj dveh raziskav z veli-
kostjo vzorca do 1000.
76
