Page 214 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Izobraževanje učiteljic in učiteljev za raziskovalno učenje in poučevanje. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2024. Digitalna knjižnica, Dissertationes 48

raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: izobraževanje učiteljic in učiteljev ...
Vzdolžna analiza COVID-19 anksioznosti
in duševnega blagostanja med zaprtjem: vloga čustvene
samoučinkovitosti in prakticiranja čuječnosti pri odraslih
Slovencih – spoznanja za duševno zdravje in izobraževanje
po pandemiji
Maša Vidmar, Ana Kozina, Manja Veldin, Tina Pivec, Igor Peras
Čeprav pandemija covida-19 ni več prisotna, se podatki, zbrani v času pan-
demije, še vedno uporabljajo v raziskavah in lahko prinašajo nove vpogle-
de, relevantne za različna področja, med drugim tudi za duševno zdravje
in izobraževanje. Pandemija covida-19 in omejitve, ki so jih uvedle vlade po
svetu, da bi preprečile širjenje virusa, so ustvarile ogromno zdravstveno in
gospodarsko breme ter tudi izzive za naše duševno zdravje. V tej raziska-
vi smo med prvim zaprtjem in ukrepi omejevanja gibanja zaradi covida-19
v Sloveniji tri tedne vzdolžno spremljali tedenske spremembe v dušev-
nem blagostanju in situacijski anksioznosti, povezani s covidom-19 (s co-
vidom-19 povezana anksioznost) na priložnostnem vzorcu odraslih oseb
(T1: n = 45; 86,7 % žensk). Modeli latentnih krivulj rasti brez pogojev (LGC)
so pokazali pomembne razlike v začetnih ravneh s covidom-19 povezane
anksioznosti in duševnega blagostanja med udeleženci. Raven s covidom-19
povezane anksioznosti se je sčasoma pomembno znižala, sprememb v du-
ševnem blagostanju pa ni bilo opaziti. V modelu LGC s časovno invariat-
nimi kovariati je čustvena samoučinkovitost napovedovala začet ne ravni
s covidom-19 povezane anksioznosti in duševnega blagostanja; nižje ravni
čustvene samoučinkovitosti so bile povezane z višjimi začetnimi ravnmi s
covidom-19 povezane anksioznosti in nižjimi začetnimi ravnmi duševne-
ga blagostanja. Pri udeležencih z nižjo čustveno samoučinkovitostjo se je s
covidom-19 povezana anksioznost strmeje zmanjševala, kar kaže na stabil-
nejši potek pri posameznikih z večjo čustveno samoučinkovitostjo. Prakti-
ciranje čuječnosti ni bilo povezano niti z začetno ravnjo (presečišče) niti s
tempom spreminjanja v času (naklon) s covidom-19 povezane anksioznosti
ali duševnega blagostanja. Ugotovitve kažejo na pomen razvijanja čustvene
samoučinkovitosti, kar lahko poteka v kontekstu nacionalnih preventivnih
programov na področju duševnega zdravja, lahko pa tudi skozi integracijo
socialnih in čustvenih kompetenc v izobraževanje.
Ključne besede: duševno blagostanje, preventiva, s covidom-19 povezana
anksioznost, čustvena samoučinkovitost, čuječnost, covid-19

214