Page 22 - Autor, S., Bijuklic, I., Štefanc, D., Žmavc. J. (ur.) (2023). Pedagoški leksikon: izbrani temeljni pojmi. Poskusna izdaja. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 22
Opis pojma: pomen, etimologija, prevajanje
Bildung je eden najpogosteje uporabljenih konceptov v razpravah o izobraževa-
nju, šolanju, poučevanju, učenju in izobraževalni politiki v nemško govorečem
svetu. Uporablja se tako v razpravah o izobraževalnih programih in političnih
reformah kot tudi za izražanje moralnih teženj ter družbenih upov, zato ga ve-
činoma ne morejo zadovoljivo nadomestiti izrazi, kot so izobraževanje, socia-
lizacija, poučevanje ali šolanje (Horlacher, 2016). Je nekaj »veliko boljšega« od
zgolj Erziehung, poudarja z uporabo druge, prav tako večplastne nemške bese-
de Prange (2004, str. 502). Gre torej za izjemno kompleksen koncept, ki ne do-
pušča enostavne definicije, saj zajema široko paleto konotacij, zaradi katerih
prihaja do težav pri prevajanju v druge jezike. To ni dokaz pomenske zmede,
temveč opozorilo na veliko raznolikost v razumevanjih izobraževalnih proce-
sov (str. 502). Zato lahko ta koncept brez poznavanja idejnega in filozofskega
ozadja postane neuporaben oz. ga ni mogoče smiselno prevajati.
V etimološkem pogledu izvira iz stare (bildunga – podoba, oblika, stvaritev)
22 oz. srednje visoke nemščine (bildunge – podoba, oblika; ustvarjanje, izdelava)
(Horlacher, 2016). Medtem ko sodobna nemščina razlikuje med Erziehung in
Bildung, se v nekaterih drugih jezikih (npr. angleščini, francoščini) oba izraza
nanašata na enega samega (education oz. éducation). Pojem se je razširil v med-
narodne razprave, a ostaja specifično nemški izraz, ki pomensko neposredno v
drugih jezikih ne obstaja. V prevodih se zato pogosto ohranja v izvorni obliki.
Angleški slovarji praviloma ponujajo naslednje možnosti prevoda: education,
formation, culture, growth, refinement, good breeding itd., francoski pa culture, for-
mation, façonnement, éducation, enseignement; constitution, création, discipline in-
tellectuelle (Prange, 2004). Skandinavski jeziki poznajo podobno razlikovanje
kot nemščina. V švedščini obstaja razlika med bildning (vseživljenjski procesi,
tako v šoli kot zunaj nje) in utbildning (šolsko oz. poklicno izobraževanje ose-
be), v danščini in norveščini pa med dannelse in utdannelse (Varkøy, 2010).
Nemško-slovenski slovarji navajajo naslednje pomene: nastajanje, tvorjenje,
zgradba, sestava, omika, kultura; kot Schulbildung tudi izobraževanje. Sloven-
sko razlikovanje med vzgojo in izobraževanjem ne povzema vse tiste vsebine,
ki jo vsebuje Bildung (v razmerju do Erziehung). Ta »razvpito bogata in dvou-
mna nemška beseda« (Beiser, 2006, str. 131) nakazuje na organski proces, pri
katerem nekaj potencialnega, implicitnega in začetnega postane dejansko, ek-
splicitno in določeno. Dobesedno bi torej lahko pomenila oblikovanje, v neka-
terih kontekstih tudi kulturo, pa tudi etično idejo samouresničitve oz. procesa, v
katerem nekdo postane to, kar je (str. 131) – samoformiranje oz. samokultivira-
nje (Hotam, 2019).
pedagoški leksikon: izbrani temeljni pojmi
Bildung je eden najpogosteje uporabljenih konceptov v razpravah o izobraževa-
nju, šolanju, poučevanju, učenju in izobraževalni politiki v nemško govorečem
svetu. Uporablja se tako v razpravah o izobraževalnih programih in političnih
reformah kot tudi za izražanje moralnih teženj ter družbenih upov, zato ga ve-
činoma ne morejo zadovoljivo nadomestiti izrazi, kot so izobraževanje, socia-
lizacija, poučevanje ali šolanje (Horlacher, 2016). Je nekaj »veliko boljšega« od
zgolj Erziehung, poudarja z uporabo druge, prav tako večplastne nemške bese-
de Prange (2004, str. 502). Gre torej za izjemno kompleksen koncept, ki ne do-
pušča enostavne definicije, saj zajema široko paleto konotacij, zaradi katerih
prihaja do težav pri prevajanju v druge jezike. To ni dokaz pomenske zmede,
temveč opozorilo na veliko raznolikost v razumevanjih izobraževalnih proce-
sov (str. 502). Zato lahko ta koncept brez poznavanja idejnega in filozofskega
ozadja postane neuporaben oz. ga ni mogoče smiselno prevajati.
V etimološkem pogledu izvira iz stare (bildunga – podoba, oblika, stvaritev)
22 oz. srednje visoke nemščine (bildunge – podoba, oblika; ustvarjanje, izdelava)
(Horlacher, 2016). Medtem ko sodobna nemščina razlikuje med Erziehung in
Bildung, se v nekaterih drugih jezikih (npr. angleščini, francoščini) oba izraza
nanašata na enega samega (education oz. éducation). Pojem se je razširil v med-
narodne razprave, a ostaja specifično nemški izraz, ki pomensko neposredno v
drugih jezikih ne obstaja. V prevodih se zato pogosto ohranja v izvorni obliki.
Angleški slovarji praviloma ponujajo naslednje možnosti prevoda: education,
formation, culture, growth, refinement, good breeding itd., francoski pa culture, for-
mation, façonnement, éducation, enseignement; constitution, création, discipline in-
tellectuelle (Prange, 2004). Skandinavski jeziki poznajo podobno razlikovanje
kot nemščina. V švedščini obstaja razlika med bildning (vseživljenjski procesi,
tako v šoli kot zunaj nje) in utbildning (šolsko oz. poklicno izobraževanje ose-
be), v danščini in norveščini pa med dannelse in utdannelse (Varkøy, 2010).
Nemško-slovenski slovarji navajajo naslednje pomene: nastajanje, tvorjenje,
zgradba, sestava, omika, kultura; kot Schulbildung tudi izobraževanje. Sloven-
sko razlikovanje med vzgojo in izobraževanjem ne povzema vse tiste vsebine,
ki jo vsebuje Bildung (v razmerju do Erziehung). Ta »razvpito bogata in dvou-
mna nemška beseda« (Beiser, 2006, str. 131) nakazuje na organski proces, pri
katerem nekaj potencialnega, implicitnega in začetnega postane dejansko, ek-
splicitno in določeno. Dobesedno bi torej lahko pomenila oblikovanje, v neka-
terih kontekstih tudi kulturo, pa tudi etično idejo samouresničitve oz. procesa, v
katerem nekdo postane to, kar je (str. 131) – samoformiranje oz. samokultivira-
nje (Hotam, 2019).
pedagoški leksikon: izbrani temeljni pojmi
