Page 13 - Autor, S., Bijuklic, I., Štefanc, D., Žmavc. J. (ur.) (2023). Pedagoški leksikon: izbrani temeljni pojmi. Poskusna izdaja. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 13
no odražal idejo heterogenosti, interdisciplinarnosti ter aktualnosti pod- 13
ročja vzgoje in izobraževanja. Zato smo kot referenčne izbrali pojme, ki so-
dijo tako v tradicijo raziskovanja vzgoje in izobraževanja (npr. paideia, Bil-
dung), kot tudi trenutno posebej izpostavljene pojme, katerih razumevanje
in rabo posebej intenzivno zaznamujejo diskurzi, značilni za izobraževalne
politike (npr. učenje, kompetence).
Nabor gesel prav tako poskuša zaobjeti kar največjo raznolikost metodolo-
ških dilem njihove obravnave, ki bi se lahko pokazale in bi jih pri morebi-
tnem kasnejšem nadaljevanju projekta lahko upoštevali kot del temeljnih
usmeritev pri končni konceptualizaciji leksikona. Hkrati so njihovi avtorji in
avtorice uveljavljeni raziskovalci ter raziskovalke na področju vzgoje in izo-
braževanja, ki so v problemski obravnavi lahko utemeljeno prikazali plural-
nost oz. večpomenskost razumevanja in rabe izbranih pojmov.
Geselski članki so napisani kot koherentna in strnjena besedila z enotno
strukturo. V prvem delu so predstavljeni osnovni podatki o pojmu, ki obse-
gajo geslo, najbolj uveljavljeno definicijo, ki je v rabi na širšem vzgojno-izo-
braževalnem področju, etimologijo ter prevodne dileme in rešitve. Drugi del
je namenjen leksikonski razlagi, ki obsega historični razvoj pojma in ga ta-
ko postavlja v širši kontekst idej, kriz ter družbenopolitičnih dogodkov ob
katerih se je pojem oblikoval ali spreminjal. Hkrati pa v tem delu zariše tudi
ožji kontekst s kratkim prikazom rabe v različnih znanstvenih disciplinah,
ki so za nastanek in rabo pojma posebej relevantne, oz. kratek prikaz opre-
delitev glede na avtorje in avtorice, ki so pojem obravnavali in tako tudi zaz-
namovali. V tem delu sta razgrnjeni tudi problemska obravnava rabe pojma
kot rezultata njegovega prenosa iz različnih miselnih in kulturnih tradicij
ter problemska predstavitev posebnosti rabe na področju vzgoje in izobra-
ževanja. Zadnji, tretji del gesla predstavljajo uporabljeni viri in literatura.
Besedila so enotno tehnično urejena. To pomeni, da imajo enotno dolžino
besedila (približno 20.0000 znakov s presledki), ki omogoča dovolj celovit
(tj. informativen in problemski) prikaz znotraj predvidenega namena leksi-
kona. Ker gre za temeljne pojme, je izhodiščni nabor literature, ki jo je mo-
goče uporabiti pri njihovem prikazu, zelo številen in posledično lahko za-
senči samo besedilo, ki ima prav zaradi poantiranega in avtorskega prikaza
v leksikonu primarno vlogo. Zato smo se odločili, da se omejimo na uporabo
izbranih, »kanonskih« referenčnih besedil, s katerimi je mogoče utemeljeno
pokazati na ključne točke v problemski predstavitvi pojmov. Hkrati smo sle-
dili usmeritvi, da pri navajanju uporabimo slovenske prevode referenčnih
del, kjer obstajajo, s čimer v prikaz pojmov vključujemo obstoječe premisle-
ke o prevodnih rešitvah na področju znanstvene pedagoške terminologije.
zakaj potrebujemo novi leksikon na področju vzgoje in izobraževanja
ročja vzgoje in izobraževanja. Zato smo kot referenčne izbrali pojme, ki so-
dijo tako v tradicijo raziskovanja vzgoje in izobraževanja (npr. paideia, Bil-
dung), kot tudi trenutno posebej izpostavljene pojme, katerih razumevanje
in rabo posebej intenzivno zaznamujejo diskurzi, značilni za izobraževalne
politike (npr. učenje, kompetence).
Nabor gesel prav tako poskuša zaobjeti kar največjo raznolikost metodolo-
ških dilem njihove obravnave, ki bi se lahko pokazale in bi jih pri morebi-
tnem kasnejšem nadaljevanju projekta lahko upoštevali kot del temeljnih
usmeritev pri končni konceptualizaciji leksikona. Hkrati so njihovi avtorji in
avtorice uveljavljeni raziskovalci ter raziskovalke na področju vzgoje in izo-
braževanja, ki so v problemski obravnavi lahko utemeljeno prikazali plural-
nost oz. večpomenskost razumevanja in rabe izbranih pojmov.
Geselski članki so napisani kot koherentna in strnjena besedila z enotno
strukturo. V prvem delu so predstavljeni osnovni podatki o pojmu, ki obse-
gajo geslo, najbolj uveljavljeno definicijo, ki je v rabi na širšem vzgojno-izo-
braževalnem področju, etimologijo ter prevodne dileme in rešitve. Drugi del
je namenjen leksikonski razlagi, ki obsega historični razvoj pojma in ga ta-
ko postavlja v širši kontekst idej, kriz ter družbenopolitičnih dogodkov ob
katerih se je pojem oblikoval ali spreminjal. Hkrati pa v tem delu zariše tudi
ožji kontekst s kratkim prikazom rabe v različnih znanstvenih disciplinah,
ki so za nastanek in rabo pojma posebej relevantne, oz. kratek prikaz opre-
delitev glede na avtorje in avtorice, ki so pojem obravnavali in tako tudi zaz-
namovali. V tem delu sta razgrnjeni tudi problemska obravnava rabe pojma
kot rezultata njegovega prenosa iz različnih miselnih in kulturnih tradicij
ter problemska predstavitev posebnosti rabe na področju vzgoje in izobra-
ževanja. Zadnji, tretji del gesla predstavljajo uporabljeni viri in literatura.
Besedila so enotno tehnično urejena. To pomeni, da imajo enotno dolžino
besedila (približno 20.0000 znakov s presledki), ki omogoča dovolj celovit
(tj. informativen in problemski) prikaz znotraj predvidenega namena leksi-
kona. Ker gre za temeljne pojme, je izhodiščni nabor literature, ki jo je mo-
goče uporabiti pri njihovem prikazu, zelo številen in posledično lahko za-
senči samo besedilo, ki ima prav zaradi poantiranega in avtorskega prikaza
v leksikonu primarno vlogo. Zato smo se odločili, da se omejimo na uporabo
izbranih, »kanonskih« referenčnih besedil, s katerimi je mogoče utemeljeno
pokazati na ključne točke v problemski predstavitvi pojmov. Hkrati smo sle-
dili usmeritvi, da pri navajanju uporabimo slovenske prevode referenčnih
del, kjer obstajajo, s čimer v prikaz pojmov vključujemo obstoječe premisle-
ke o prevodnih rešitvah na področju znanstvene pedagoške terminologije.
zakaj potrebujemo novi leksikon na področju vzgoje in izobraževanja
