Page 11 - Autor, S., Bijuklic, I., Štefanc, D., Žmavc. J. (ur.) (2023). Pedagoški leksikon: izbrani temeljni pojmi. Poskusna izdaja. Ljubljana: Pedagoški inštitut.

tualnih vprašanj ter teoretskih tradicij v vzgoji in izobraževanju, temveč 11
sledita načelu terminološke vede, ki poskuša pojem opredeliti čim jasneje in
enoznačneje.6 Leta 2022 je revija Sodobna pedagogika izdala tematsko števil-
ko z naslovom Pedagoška terminologija in novorek v vzgoji in izobraževanju,7 ki
je prav tako odprla vprašanje oblikovanja terminologije in prevpraševanja
pojmov, tokrat v povezavi z vstopom novih oz. s preoblikovanjem uveljavlje-
nih pojmov ter konceptov v vzgoji in izobraževanju kot posledico vpliva ak-
tualnih politik upravljanja ter odločanja.8

Vsi omenjeni poskusi in načini obravnave kažejo na kontinuirano zanima-
nje med slovenskimi raziskovalci ter raziskovalkami za različna terminolo-
ška in pojmovna vprašanja v vzgoji in izobraževanju ter hkrati razkrivajo
težavnost naloge, pred katero stoji Pedagoški leksikon: kako problemsko pris-
topiti k izbranim pojmom in, širini navkljub, ohraniti koherentnost nabora
ter obravnave pojmov? Kajti primarni bralci in bralke, ki jih imamo pred oč-
mi, nekatere dileme razumevanja temeljnih pojmov vzgoje in izobraževanja
dobro poznajo, saj se z njimi seznanjajo v okviru študija ali jih obravnavajo
v svojih raziskavah, nekateri nenazadnje na njihovi podlagi tudi načrtujejo
učni proces. Predstavljamo si, da bi študentom/_kam, raziskovalcem/_kam,
učiteljem/_icam – če v predhodni povedi opisana dejanja nadomestimo z ak-
terji – pri njihovem delu koristil leksikon v slovenščini, ki bi na tovrstne di-
leme opozoril v obliki samostojnih in vsebinsko zaključenih krajših sestav-
kov. Skozi historično-problemsko obravnavo bi tovrstni sestavki prikazali
razvoj pomena ter položaja posameznih pojmov v vzgoji in izobraževanju
ter povezave z drugimi pojmi in omogočili njihovo sinhrono ter diahrono
razumevanje. Celovito razumevanje temeljnih pojmov v vzgoji in izobraže-
vanju namreč ne pomeni le razumevanja njihove individualne diahrone zgo-
dovine oblikovanja ter rabe, temveč meri tudi na razumevanje presekov med
posameznimi pojmi, do katerih pridemo, če jih opazujemo v sinhroni per-
spektivi in v kontekstu njihove družbene umeščenosti ter interakcije. Kon-
cepta Bildunga tako ni mogoče celovito razumeti, če ga ne motrimo tudi s
perspektive paideie, podobno pa velja tudi za koncept kompetenc, za katere je
mogoče pokazati, da danes vsaj deloma – in na način, ki vsekakor terja kri-
tično analizo in presojo – težijo k okupaciji mesta, ki ga sicer zavzemajo ta-
ko temeljni pedagoški pojmi, kot sta vzgoja in izobrazba.

6 Kot poudarja Mojca Žagar Karer (2011, str. 15), je ena od glavnih zahtev v terminologiji prav enopomen-
skost, »kar pomeni, da velja pravilo en pojem – en termin«.

7 Uredila sta jo Sabina Autor in Igor Bijuklič.

8 Opozoriti velja tudi na nekatere druge prispevke, ki neposredno ali posredno odpirajo vprašanje tako
terminologije vzgoje in izobraževanja kot tudi razumevanja posameznih pojmov (npr. Vidmar, 2006;
Muršak, 2008; Skubic Ermenc, 2014, in Štefanc, 2021).

zakaj potrebujemo novi leksikon na področju vzgoje in izobraževanja