Page 10 - Autor, S., Bijuklic, I., Štefanc, D., Žmavc. J. (ur.) (2023). Pedagoški leksikon: izbrani temeljni pojmi. Poskusna izdaja. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 10
no-izobraževalnih pojmov in razvijanju pripadajoče terminologije v ciljnih
jezikih. Slednje postane relevantno zlasti v kontekstu vsakokratnega »presa-
janja« pojmov v različna jezikovno-kulturna okolja, tudi slovensko, kjer obli-
kovanje pojmovno-terminološkega aparata za tako kompleksno polje, kot je
vzgoja in izobraževanje, ne more temeljiti le na iskanju optimalne prevod-
ne rešitve iz jezika, v katerem je pojem izvirno nastal oz. se v trenutnih oko-
liščinah najpogosteje uporablja, kar, denimo, v zadnjem času velja zlasti za
angleščino kot globalni jezik znanosti, stroke, oblikovanja politik itd. Vsak
leksikografski poskus celovitejšega pristopa pri razumevanju ter rabi poj-
mov vzgoje in izobraževanja v ciljnem jeziku naj bi zato poleg zahtev termi-
nološke stroke vključeval tudi historični kontekst procesa njihovega obliko-
vanja in rabe ter prenosa oz. prevodov v različna jezikovno-kulturna okolja
ter kontekste. Ilustrativna primera za to sta prav nemški Bildung, ki se danes
zaradi svoje specifičnosti ne prevaja več, in angleški education, ki ga v sloven-
ščino prevajamo zelo različno (vzgoja in izobraževanje; izobraževanje; eduka-
cija), ne da bi imeli ob tem v mislih tudi historično ozadje ali upoštevali po-
menska razmerja med prevodnimi različicami tega pojma.2
10
Čeprav vprašanje temeljnih pojmov na področju vzgoje in izobraževanja v
slovenskem prostoru trenutno morda ni v ospredju, to ne pomeni, da je
prezrto ali ga v preteklosti ni bilo. Vsekakor je problemska obravnava pojmov
predvsem sestavni del temeljnega raziskovanja pedagogike, filozofije,
sociologije in nekaterih drugih ved. Tako je v osemdesetih letih prejšnjega
stoletja na Pedagoškem inštitutu potekala raziskava,3 ki je razprla obravna-
vo pojmov s področja vzgoje in izobraževanja prav v kontekstu znanstvene
terminologije. V okviru raziskave sta bila organizirana tudi dva simpozija, ki
so jima sledile izdaje zbornikov s prispevki in transkribirano diskusijo (Pe-
diček, 1984; 1995) ter monografija (Pediček, 1990). V vseh treh publikacijah
odzvanja že omenjena heterogenost področja vzgoje in izobraževanja, saj
se razpršenost razprav in zastavljenih vprašanj razteza od različnih znan-
stvenih ved, disciplin ter splošnih vprašanj znanosti in metod raziskova-
nja pa vse do kritike tedanjih reform na področju šolstva.4 V prvem dese-
tletju 21. stoletja se dejavnost še okrepi z izdajo dveh strokovnih publikacij,
ki predstavljata drugačen pristop v primerjavi s predhodnimi. Terminološki
slovar vzgoje in izobraževanja5 in Temeljni pojmi poklicnega in strokovnega izo-
braževanja (Muršak, 2012) v prikazu temeljnih pojmov ne obravnavata kon-
2 Podrobneje o omenjenih dilemah pišejo tudi Irena Lesar in Mojca Peček (2008) ter Klara Skubic Ermenc
(2014).
3 Razvoj in sistem slovenske pedagoške terminologije ter inventarizacija in analiza slovenskega termino-
loškega znakovja v vzgoji in izobraževanju (gl. Pediček, 1990, str. 1).
4 Ob tem velja omeniti na primer tudi številko revije Problemi. Vsestransko razvita osebnost? (1985).
5 Projekt Terminološki slovar vzgoje in izobraževanja je med letoma 2008 in 2009 vodil dr. Janez Vogrinc,
financirala ga je Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS.
pedagoški leksikon: izbrani temeljni pojmi
jezikih. Slednje postane relevantno zlasti v kontekstu vsakokratnega »presa-
janja« pojmov v različna jezikovno-kulturna okolja, tudi slovensko, kjer obli-
kovanje pojmovno-terminološkega aparata za tako kompleksno polje, kot je
vzgoja in izobraževanje, ne more temeljiti le na iskanju optimalne prevod-
ne rešitve iz jezika, v katerem je pojem izvirno nastal oz. se v trenutnih oko-
liščinah najpogosteje uporablja, kar, denimo, v zadnjem času velja zlasti za
angleščino kot globalni jezik znanosti, stroke, oblikovanja politik itd. Vsak
leksikografski poskus celovitejšega pristopa pri razumevanju ter rabi poj-
mov vzgoje in izobraževanja v ciljnem jeziku naj bi zato poleg zahtev termi-
nološke stroke vključeval tudi historični kontekst procesa njihovega obliko-
vanja in rabe ter prenosa oz. prevodov v različna jezikovno-kulturna okolja
ter kontekste. Ilustrativna primera za to sta prav nemški Bildung, ki se danes
zaradi svoje specifičnosti ne prevaja več, in angleški education, ki ga v sloven-
ščino prevajamo zelo različno (vzgoja in izobraževanje; izobraževanje; eduka-
cija), ne da bi imeli ob tem v mislih tudi historično ozadje ali upoštevali po-
menska razmerja med prevodnimi različicami tega pojma.2
10
Čeprav vprašanje temeljnih pojmov na področju vzgoje in izobraževanja v
slovenskem prostoru trenutno morda ni v ospredju, to ne pomeni, da je
prezrto ali ga v preteklosti ni bilo. Vsekakor je problemska obravnava pojmov
predvsem sestavni del temeljnega raziskovanja pedagogike, filozofije,
sociologije in nekaterih drugih ved. Tako je v osemdesetih letih prejšnjega
stoletja na Pedagoškem inštitutu potekala raziskava,3 ki je razprla obravna-
vo pojmov s področja vzgoje in izobraževanja prav v kontekstu znanstvene
terminologije. V okviru raziskave sta bila organizirana tudi dva simpozija, ki
so jima sledile izdaje zbornikov s prispevki in transkribirano diskusijo (Pe-
diček, 1984; 1995) ter monografija (Pediček, 1990). V vseh treh publikacijah
odzvanja že omenjena heterogenost področja vzgoje in izobraževanja, saj
se razpršenost razprav in zastavljenih vprašanj razteza od različnih znan-
stvenih ved, disciplin ter splošnih vprašanj znanosti in metod raziskova-
nja pa vse do kritike tedanjih reform na področju šolstva.4 V prvem dese-
tletju 21. stoletja se dejavnost še okrepi z izdajo dveh strokovnih publikacij,
ki predstavljata drugačen pristop v primerjavi s predhodnimi. Terminološki
slovar vzgoje in izobraževanja5 in Temeljni pojmi poklicnega in strokovnega izo-
braževanja (Muršak, 2012) v prikazu temeljnih pojmov ne obravnavata kon-
2 Podrobneje o omenjenih dilemah pišejo tudi Irena Lesar in Mojca Peček (2008) ter Klara Skubic Ermenc
(2014).
3 Razvoj in sistem slovenske pedagoške terminologije ter inventarizacija in analiza slovenskega termino-
loškega znakovja v vzgoji in izobraževanju (gl. Pediček, 1990, str. 1).
4 Ob tem velja omeniti na primer tudi številko revije Problemi. Vsestransko razvita osebnost? (1985).
5 Projekt Terminološki slovar vzgoje in izobraževanja je med letoma 2008 in 2009 vodil dr. Janez Vogrinc,
financirala ga je Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS.
pedagoški leksikon: izbrani temeljni pojmi
