Page 12 - Autor, S., Bijuklic, I., Štefanc, D., Žmavc. J. (ur.) (2023). Pedagoški leksikon: izbrani temeljni pojmi. Poskusna izdaja. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 12
Prav tako bi se marsikomu lahko zdelo nenavadno, da smo pričujočo ele-
ktronsko publikacijo, poimenovali Pedagoški leksikon in ne, npr., Leksikon
vzgoje in izobraževanja, kar bi bilo na prvi pogled nemara skladneje z duhom
časa in prostora. S perspektive heterogenosti področja vzgoje in izobraže-
vanja je pedagogika zgolj ena od ved, ki vstopajo v to polje, a vendar za ve-
do, katere osrednji predmet raziskovanja je prav vzgoja.9 Formacija človeka
je namreč središčno vprašanje pedagogike in jo na eni strani sidra v tradi-
cijo, ki sega vse do antike, na drugi pa omogoča reflektirano prevpraševa-
nje sodobnih pozicij, ki v izobraževanju vidijo povsem druge, včasih tudi
nasprotne smotre in cilje. Za uporabo pridevnika pedagoški smo se odloči-
li prav zato, da s perspektivo pedagogike ohranimo osredotočenost in tu-
di koherentnost pri obravnavi polja, ki je, kakor smo že poudarili, izrazito
heterogeno. Ob tem s problemsko in ne pozitivistično obravnavo temeljnih
pojmov sledimo humanistični raziskovalni tradiciji, kamor nenazadnje so-
di tudi pedagogika.
Pričujoče besedilo torej predstavlja poskus historično-problemske ter avtor-
12 ske obravnave štirih izbranih temeljnih pojmov področja vzgoje in izobra-
ževanja. Pojme paideia, Bildung, učenje in kompetence smo skušali predstavi-
ti kot kritični očrt zgodovine idej ali, povedano drugače, pokazati kako se je
spreminjala njihova raba pri prenosu med različnimi miselnimi ali kulturni-
mi tradicijami. Prav tako smo skušali orisati njihovo rabo v različnih znan-
stvenih disciplinah, ki so za nastanek in rabo pojma posebej relevantne, oz.
prikazati različne opredelitve pri avtorjih, ki so pojem bistveno zaznamova-
li. Zgled za oblikovanje leksikonskih gesel so nam predstavljali primeri le-
ksikonov in enciklopedij, ki temeljijo na kritični obravnavi pojmov v obliki
daljših recenziranih avtorskih geselskih sestavkov (npr. Stanford Encyclope-
dia of Philosophy). Njihov skupni imenovalec je enotna oz. ustaljena struk-
tura, medtem ko je vsebinska obravnava v smislu problemskih poudarkov
prepuščena avtorjem kot poznavalcem področja, hkrati pa je primarno zave-
zana temeljnim načelom znanstvenega pisanja, tj. natančnosti, celovitosti
in jasnosti obravnave problema.
Izbor gesel ni naključen. V začetnem vzorcu, ki predstavlja tudi podlago za
morebitno nadaljevanje Pedagoškega leksikona kot dolgoročnega humani-
stičnega projekta nacionalnega pomena, smo skušali oblikovati začetni oz.
tudi preizkusni nabor pojmov rastoče elektronske publikacije, ki bi dovolj
9 Prim. Skubic Ermenc (2014, str. 59): »Iz zgodovine pedagogike vemo, da je prvotni in osrednji predmet
pedagoškega raziskovanja vzgoja, pozneje pa se ji je pridružilo še raziskovanje izobraževanja in socializa-
cije. Zelo splošno rečeno pedagogi preučujemo različne vidike formiranja človeka in pomen, ki ga imajo
vzgojno-izobraževalne ustanove pri tem. Vzgojo, izobraževanje in socializacijo preučujejo tudi druge ve-
de, specifičnost pedagogike pa se kaže najmanj v dvojem: ne glede na širjenje raziskovalnih vprašanj je
vzgoja središčni koncept pedagogike, kar le-to dela tudi normativno znanost.«
pedagoški leksikon: izbrani temeljni pojmi
ktronsko publikacijo, poimenovali Pedagoški leksikon in ne, npr., Leksikon
vzgoje in izobraževanja, kar bi bilo na prvi pogled nemara skladneje z duhom
časa in prostora. S perspektive heterogenosti področja vzgoje in izobraže-
vanja je pedagogika zgolj ena od ved, ki vstopajo v to polje, a vendar za ve-
do, katere osrednji predmet raziskovanja je prav vzgoja.9 Formacija človeka
je namreč središčno vprašanje pedagogike in jo na eni strani sidra v tradi-
cijo, ki sega vse do antike, na drugi pa omogoča reflektirano prevpraševa-
nje sodobnih pozicij, ki v izobraževanju vidijo povsem druge, včasih tudi
nasprotne smotre in cilje. Za uporabo pridevnika pedagoški smo se odloči-
li prav zato, da s perspektivo pedagogike ohranimo osredotočenost in tu-
di koherentnost pri obravnavi polja, ki je, kakor smo že poudarili, izrazito
heterogeno. Ob tem s problemsko in ne pozitivistično obravnavo temeljnih
pojmov sledimo humanistični raziskovalni tradiciji, kamor nenazadnje so-
di tudi pedagogika.
Pričujoče besedilo torej predstavlja poskus historično-problemske ter avtor-
12 ske obravnave štirih izbranih temeljnih pojmov področja vzgoje in izobra-
ževanja. Pojme paideia, Bildung, učenje in kompetence smo skušali predstavi-
ti kot kritični očrt zgodovine idej ali, povedano drugače, pokazati kako se je
spreminjala njihova raba pri prenosu med različnimi miselnimi ali kulturni-
mi tradicijami. Prav tako smo skušali orisati njihovo rabo v različnih znan-
stvenih disciplinah, ki so za nastanek in rabo pojma posebej relevantne, oz.
prikazati različne opredelitve pri avtorjih, ki so pojem bistveno zaznamova-
li. Zgled za oblikovanje leksikonskih gesel so nam predstavljali primeri le-
ksikonov in enciklopedij, ki temeljijo na kritični obravnavi pojmov v obliki
daljših recenziranih avtorskih geselskih sestavkov (npr. Stanford Encyclope-
dia of Philosophy). Njihov skupni imenovalec je enotna oz. ustaljena struk-
tura, medtem ko je vsebinska obravnava v smislu problemskih poudarkov
prepuščena avtorjem kot poznavalcem področja, hkrati pa je primarno zave-
zana temeljnim načelom znanstvenega pisanja, tj. natančnosti, celovitosti
in jasnosti obravnave problema.
Izbor gesel ni naključen. V začetnem vzorcu, ki predstavlja tudi podlago za
morebitno nadaljevanje Pedagoškega leksikona kot dolgoročnega humani-
stičnega projekta nacionalnega pomena, smo skušali oblikovati začetni oz.
tudi preizkusni nabor pojmov rastoče elektronske publikacije, ki bi dovolj
9 Prim. Skubic Ermenc (2014, str. 59): »Iz zgodovine pedagogike vemo, da je prvotni in osrednji predmet
pedagoškega raziskovanja vzgoja, pozneje pa se ji je pridružilo še raziskovanje izobraževanja in socializa-
cije. Zelo splošno rečeno pedagogi preučujemo različne vidike formiranja človeka in pomen, ki ga imajo
vzgojno-izobraževalne ustanove pri tem. Vzgojo, izobraževanje in socializacijo preučujejo tudi druge ve-
de, specifičnost pedagogike pa se kaže najmanj v dvojem: ne glede na širjenje raziskovalnih vprašanj je
vzgoja središčni koncept pedagogike, kar le-to dela tudi normativno znanost.«
pedagoški leksikon: izbrani temeljni pojmi
