Page 237 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Digitalizacija vzgoje in izobraževanja – priložnosti in pasti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 46
P. 237
Povzetki
Summaries
Edukacijska tehnologija, digitalne neenakosti
in prikriti kurikulum
Valerija Vendramin
Najprej bomo pogledali, katere eksplicitne in implicitne norme, vrednote,
gospodarske interese ipd. vsebuje sodobna tehnologija, predvsem pa, kate-
re od teh »nevidnih« momentov vsebujejo algoritmi. Izhodiščno vprašan
je je torej, ali in v kakšni meri so digitalne tehnologije emancipatorne in v
kakšni meri vsebujejo predsodke, ki so tudi sicer prisotni v družbi. Hkrati
pa je pomembno pozornost posvetiti definicijam tehnologije (npr. instru-
mentalistična, esencialistična ipd.). Treba se je zavedati, da so tehnologije
nastajajoči skupki materialnih, družbenih in digitalnih dejavnosti (Fawns,
2022).
Še posebej je to vprašanje relevantno za področje vzgoje in izobraževanja,
kjer digitalizacija spričo preteklih pandemičnih razmer postaja eden od
osrednjih pojmov, hkrati pa edukacijska tehnologija (angl. edtech) postaja
vidna kot družbeni proces, ki kodira ospoljene, razredne, heteronormativ-
ne ipd. norme v vsakdanje edukacijske prakse (Macgilchrist, 2021).
Tesno se navezujemo na epistemološke predpostavke (izhodišče bo femi-
nistična epistemologija). Izpostaviti je treba osrednjo vlogo subjekta, ki – v
pretendiranju na »objektivnost« – z izbrisom potegne za sabo izbris politič-
nega in s tem oblastnih struktur, ki so inherentne hierarhiji spoznavajočih
237
Summaries
Edukacijska tehnologija, digitalne neenakosti
in prikriti kurikulum
Valerija Vendramin
Najprej bomo pogledali, katere eksplicitne in implicitne norme, vrednote,
gospodarske interese ipd. vsebuje sodobna tehnologija, predvsem pa, kate-
re od teh »nevidnih« momentov vsebujejo algoritmi. Izhodiščno vprašan
je je torej, ali in v kakšni meri so digitalne tehnologije emancipatorne in v
kakšni meri vsebujejo predsodke, ki so tudi sicer prisotni v družbi. Hkrati
pa je pomembno pozornost posvetiti definicijam tehnologije (npr. instru-
mentalistična, esencialistična ipd.). Treba se je zavedati, da so tehnologije
nastajajoči skupki materialnih, družbenih in digitalnih dejavnosti (Fawns,
2022).
Še posebej je to vprašanje relevantno za področje vzgoje in izobraževanja,
kjer digitalizacija spričo preteklih pandemičnih razmer postaja eden od
osrednjih pojmov, hkrati pa edukacijska tehnologija (angl. edtech) postaja
vidna kot družbeni proces, ki kodira ospoljene, razredne, heteronormativ-
ne ipd. norme v vsakdanje edukacijske prakse (Macgilchrist, 2021).
Tesno se navezujemo na epistemološke predpostavke (izhodišče bo femi-
nistična epistemologija). Izpostaviti je treba osrednjo vlogo subjekta, ki – v
pretendiranju na »objektivnost« – z izbrisom potegne za sabo izbris politič-
nega in s tem oblastnih struktur, ki so inherentne hierarhiji spoznavajočih
237