Page 232 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Digitalizacija vzgoje in izobraževanja – priložnosti in pasti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 46
P. 232
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: digitalizacija vzgoje in izobr aževanja ...
razumevanju epidemije covid-19, saj udeležencem in udeleženkam omo-
goča, da prosto opisujejo svojo izkušnjo stresa in da pri tem niso omejeni
z vnaprej pripravljenimi klasifikacijami. Takšen raziskovalni pristop lahko
obogati tudi kvantitativno raziskovanje, saj omogoča vključevanje razširi-
tev kvantitativne metodologije (npr., vprašalnikom dojemanja stresa se do-
dajo in ustrezno psihometrično preverijo kategorije odgovorov, ki nato ce-
loviteje izmerijo doživljanje stresa).
5. Omejitve raziskave
Kljub navedenim ugotovitvam in prispevku ima raziskava nekatere omeji-
tve, ki onemogočajo posploševanje rezultatov. Tako smo analizirali odgo-
vore, ki so bili podani na odprto vprašanje in so se med seboj razlikovali
v kvaliteti (nekateri udeleženci so odgovarjali z nekaj stavki, drugi z ne-
kaj besedami), kar je prispevalo tudi k omejitvam pri oblikovanju kod, saj
je lažje oblikovati kode, če so v osnovi podani daljši odgovori. Prav tako pa
rezultati temeljijo na večkratnem zajemu prečnih podatkov, kar pomeni, da
ne moremo trditi, da so odgovore v drugem in tretjem valu dajali isti ude-
leženci in udeleženke, kar pomeni, da so nekatere razlike v navedenih raz-
logih za doživljanje stresa tudi posledica razlik med posamezniki in posa-
meznicami.
Z obzirom na ugotovitve in omejitve pričujoče raziskave bi bilo v pri-
hodnje raziskave smiselno vključiti izčrpen kvalitativen raziskovalen načrt
ter dopolniti kvalitativno metodologijo z izvajanjem individualnih inter-
vjujev ali fokusnih skupin.
6. Zaključek
Na podlagi kvalitativne analize smo v tej raziskavi ugotovili, da so nekateri
posamezniki in posameznice drugi in tretji val epidemije covida-19 doživ-
ljali kot manj stresna v primerjavi s prvim. Razlogi za to so bili povezani z
boljšim poznavanjem virusa, večjo predvidljivostjo situacije ter s sprejema-
njem in prilagajanjem nanjo. Ti ugotovljeni razlogi kažejo na pomembno
vlogo adaptacije in dostopnosti informacij pri zmanjševanju stresa ob
nepričakovanih dogodkih, kot so bili npr. valovi širjenja bolezni. Poleg tega
smo ugotovili, da nekateri razlogi za manjše doživljanje stresa ostajajo sta-
bilni skozi čas, kar kaže na določeno mero prilagoditve na situacijo. Rezul-
tate pričujoče raziskave je mogoče uporabiti pri nadaljnjem raziskovanju
razumevanja odzivov na stres v povezavi z nepričakovanimi dogodki in in-
232
razumevanju epidemije covid-19, saj udeležencem in udeleženkam omo-
goča, da prosto opisujejo svojo izkušnjo stresa in da pri tem niso omejeni
z vnaprej pripravljenimi klasifikacijami. Takšen raziskovalni pristop lahko
obogati tudi kvantitativno raziskovanje, saj omogoča vključevanje razširi-
tev kvantitativne metodologije (npr., vprašalnikom dojemanja stresa se do-
dajo in ustrezno psihometrično preverijo kategorije odgovorov, ki nato ce-
loviteje izmerijo doživljanje stresa).
5. Omejitve raziskave
Kljub navedenim ugotovitvam in prispevku ima raziskava nekatere omeji-
tve, ki onemogočajo posploševanje rezultatov. Tako smo analizirali odgo-
vore, ki so bili podani na odprto vprašanje in so se med seboj razlikovali
v kvaliteti (nekateri udeleženci so odgovarjali z nekaj stavki, drugi z ne-
kaj besedami), kar je prispevalo tudi k omejitvam pri oblikovanju kod, saj
je lažje oblikovati kode, če so v osnovi podani daljši odgovori. Prav tako pa
rezultati temeljijo na večkratnem zajemu prečnih podatkov, kar pomeni, da
ne moremo trditi, da so odgovore v drugem in tretjem valu dajali isti ude-
leženci in udeleženke, kar pomeni, da so nekatere razlike v navedenih raz-
logih za doživljanje stresa tudi posledica razlik med posamezniki in posa-
meznicami.
Z obzirom na ugotovitve in omejitve pričujoče raziskave bi bilo v pri-
hodnje raziskave smiselno vključiti izčrpen kvalitativen raziskovalen načrt
ter dopolniti kvalitativno metodologijo z izvajanjem individualnih inter-
vjujev ali fokusnih skupin.
6. Zaključek
Na podlagi kvalitativne analize smo v tej raziskavi ugotovili, da so nekateri
posamezniki in posameznice drugi in tretji val epidemije covida-19 doživ-
ljali kot manj stresna v primerjavi s prvim. Razlogi za to so bili povezani z
boljšim poznavanjem virusa, večjo predvidljivostjo situacije ter s sprejema-
njem in prilagajanjem nanjo. Ti ugotovljeni razlogi kažejo na pomembno
vlogo adaptacije in dostopnosti informacij pri zmanjševanju stresa ob
nepričakovanih dogodkih, kot so bili npr. valovi širjenja bolezni. Poleg tega
smo ugotovili, da nekateri razlogi za manjše doživljanje stresa ostajajo sta-
bilni skozi čas, kar kaže na določeno mero prilagoditve na situacijo. Rezul-
tate pričujoče raziskave je mogoče uporabiti pri nadaljnjem raziskovanju
razumevanja odzivov na stres v povezavi z nepričakovanimi dogodki in in-
232
