Page 229 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Digitalizacija vzgoje in izobraževanja – priložnosti in pasti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 46
P. 229
r azlogi za manj str esno doživljanje drugega in tr etjega vala epidemije covida-19 ...
Navajenost na epidemijo in trajanje se nanašata predvsem na to, da so
udeleženci in udeleženke poročali o tem, da so se na situacijo s covidom-19
do sedaj že navadili. Kaže na poznanost situacije in da se je nanjo možno
prilagoditi. Poudarjena pa je bila tudi časovna komponenta, torej da je bil
to že tretji val in da je epidemija v trenutku podajanja odgovorov trajala že
več kot eno leto.
Odgovori v temi sprejemanje in prilagajanje situaciji se nanašajo na
odgovore udeležencev in udeleženk, iz katerih je razvidno, da so situaci-
jo sprejeli takšno, kot je, in jo s tem dojemajo kot manj stresno. Gre torej za
sprejemanje okoliščin takšnih, kot so, brez da bi se temu upirali do te mere,
da bi vodilo v višji stres v primerjavi s prvim valom.
Udeleženci in udeleženke so v temi več informacij v povezavi z zmanj-
šanjem negotovosti poročali, o tem, da dojemajo tretji val kot manj stresne-
ga v primerjavi s prvim, ker je bilo do točke že več znanega o virusu in le ta
ni predstavljal takšne neznanke, kot v prvem valu. Prav tako pa so poroča-
li o zmanjšanem občutku negotovosti. Torej, da so lahko že določene zade-
ve predvideli.
Lastne strategije za spoprijemanje z epidemijo se nanašajo na strate-
gije spoprijemanja, ki so jih razvili udeleženci in udeleženke za soočanje s
epidemijo. Odgovori se nanašajo na uporabo sprostitvenih tehnik, gibanja,
skrbi zase, rekreativni šport, čas zase in poudarjajo različnost strategij, za
katere se odločajo posamezniki.
Dojemanje epidemije covida-19 v povezavi z opravljanjem dela se nana-
ša na delo in službo kot vir manjšega stresa v času tretjega vala v primerja-
vi s prvim. Bodisi gre za stalnost zaposlitve, obvladovanje dela na daljavo,
umiritev stanja v službi, dodatke na plačo ali opravljanje dela na delovnem
mestu. Skratka, udeleženci in udeleženke so navajali elemente dela, ki so
jim v pomoč pri soočanju s epidemijo.
Vrednotenje ukrepov v povezavi s preprečevanjem covida-19. Odgovo-
ri udeležencev in udeleženk v tej temi se nanašajo na njihovo subjektivno
oceno ukrepov. Dojemali so jih kot bodisi manj stroge bodisi manj smisel-
ne. Prav tako pa so poročali tudi o tem, da je k manj stresnemu doživljanju
tretjega vala prispevalo tudi dejstvo, da so bili ukrepi vnaprej časovno ome-
jeni – obdobje trajanja le-teh je bilo torej znano.
Osebne izkušnje z virusom in s cepljenjem. Tudi v tem valu so udeležen-
ci in udeleženke poročali o manjšem stresu zaradi doživetih izkušenj – bo-
disi je šlo tukaj za lastne izkušnje (prebolevanje okužbe, prisotnost cepiva)
229
Navajenost na epidemijo in trajanje se nanašata predvsem na to, da so
udeleženci in udeleženke poročali o tem, da so se na situacijo s covidom-19
do sedaj že navadili. Kaže na poznanost situacije in da se je nanjo možno
prilagoditi. Poudarjena pa je bila tudi časovna komponenta, torej da je bil
to že tretji val in da je epidemija v trenutku podajanja odgovorov trajala že
več kot eno leto.
Odgovori v temi sprejemanje in prilagajanje situaciji se nanašajo na
odgovore udeležencev in udeleženk, iz katerih je razvidno, da so situaci-
jo sprejeli takšno, kot je, in jo s tem dojemajo kot manj stresno. Gre torej za
sprejemanje okoliščin takšnih, kot so, brez da bi se temu upirali do te mere,
da bi vodilo v višji stres v primerjavi s prvim valom.
Udeleženci in udeleženke so v temi več informacij v povezavi z zmanj-
šanjem negotovosti poročali, o tem, da dojemajo tretji val kot manj stresne-
ga v primerjavi s prvim, ker je bilo do točke že več znanega o virusu in le ta
ni predstavljal takšne neznanke, kot v prvem valu. Prav tako pa so poroča-
li o zmanjšanem občutku negotovosti. Torej, da so lahko že določene zade-
ve predvideli.
Lastne strategije za spoprijemanje z epidemijo se nanašajo na strate-
gije spoprijemanja, ki so jih razvili udeleženci in udeleženke za soočanje s
epidemijo. Odgovori se nanašajo na uporabo sprostitvenih tehnik, gibanja,
skrbi zase, rekreativni šport, čas zase in poudarjajo različnost strategij, za
katere se odločajo posamezniki.
Dojemanje epidemije covida-19 v povezavi z opravljanjem dela se nana-
ša na delo in službo kot vir manjšega stresa v času tretjega vala v primerja-
vi s prvim. Bodisi gre za stalnost zaposlitve, obvladovanje dela na daljavo,
umiritev stanja v službi, dodatke na plačo ali opravljanje dela na delovnem
mestu. Skratka, udeleženci in udeleženke so navajali elemente dela, ki so
jim v pomoč pri soočanju s epidemijo.
Vrednotenje ukrepov v povezavi s preprečevanjem covida-19. Odgovo-
ri udeležencev in udeleženk v tej temi se nanašajo na njihovo subjektivno
oceno ukrepov. Dojemali so jih kot bodisi manj stroge bodisi manj smisel-
ne. Prav tako pa so poročali tudi o tem, da je k manj stresnemu doživljanju
tretjega vala prispevalo tudi dejstvo, da so bili ukrepi vnaprej časovno ome-
jeni – obdobje trajanja le-teh je bilo torej znano.
Osebne izkušnje z virusom in s cepljenjem. Tudi v tem valu so udeležen-
ci in udeleženke poročali o manjšem stresu zaradi doživetih izkušenj – bo-
disi je šlo tukaj za lastne izkušnje (prebolevanje okužbe, prisotnost cepiva)
229
