Page 231 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Digitalizacija vzgoje in izobraževanja – priložnosti in pasti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 46
P. 231
r azlogi za manj str esno doživljanje drugega in tr etjega vala epidemije covida-19 ...
epidemija covida-19, in pomen diseminacije strokovnih razlag splošni jav-
nosti v kriznih situacijah.
Podobno kot je že bilo ugotovljeno v pretekli raziskavi razlogov za več-
je doživljanje stresa (Kozina et al., 2022), je bilo tudi v tej raziskavi ugoto-
vljeno, da so nekateri razlogi konstantni oz. se ponavljajo iz drugega v tret-
ji val. To so bili v našem tokratnem primeru razlogi za manjše doživljanje
stresa, ki so se nanašali na več dostopnih informacij o covidu-19, navaje-
nost na epidemijo, vrednotenje ukrepov ter osebne izkušnje s om-19 in na-
kazujejo stabilnost nekaterih razlogov skozi čas, ki prispevajo k zmanjšanju
stresa v naslednjih valovih v primerjavi z izvornim. To nakazuje, da so lah-
ko nekateri odzivi na situacije, kot je epidemija covida-19, stabilni skozi čas.
Nekateri razlogi oz. stresorji so tako lahko vir višjega stresa kot tudi
razlogi za manjše doživljanje stresa. V naši prvi kvalitativni raziskavi, kjer
smo se osredinili na razloge za višje doživljanje stresa (Kozina et al., 2022),
smo ugotovili, da lahko opravljanje dela predstavlja vir višjega stresa, med-
tem ko smo v pričujoči raziskavi ugotovili, da je to lahko razlog za manjše
doživljanje stresa v naslednjih valovih v primerjavi s prvim. Ob tem se na-
kazuje dejstvo, da je ob nepričakovanih dogodkih, kot je npr. epidemija co-
vida-19, določen razlog za nekatere posameznike vir stresa, medtem ko je
za druge posameznike ta isti razlog lahko varovalni dejavnik oz. razlog za
manjše doživljanje stresa. Pri tem gre za individualno interpretacijo stre-
sorja in oceno strategij, ki so posamezniku na voljo za soočanje z le-tem,
kar je v skladu s psihološko perspektivo razlage stresa (Cohen et al., 1983).
Omenjena ugotovitev nakazuje variabilnost posameznikov v doživlja-
nju stresa pri izrednih dogodkih, kot je epidemija covida-19. Prav tako je
to odvisno tudi od tega, kako je stresor v določeni raziskavi merjen. S. Ha-
mouche (2020) npr. kot možen vir stresa v času covida-19 navaja preobre-
menjenost z informacijami, podobno se je v naši raziskavi prav zmanjša-
nje preobremenjenosti z informacijami pokazalo kot pomemben razlog za
zmanjšano doživljanje stresa nekaterih posameznikov in posameznic. V
tem se kaže tudi ena izmed prednosti kvalitativnega raziskovanja, saj od-
govori udeležencev niso vezani na vnaprej pripravljene kategorije ali teme,
ampak so slednje ustvarjene na podlagi podatkov v podanih odgovorih
(Braun in Clarke, 2006).
Raznolikost in številčnost opredeljenih razlogov za manj stresa v dru-
gem ter tretjem valu v primerjavi s prvim nakazuje na različne izkušnje
udeležencev in udeleženk s covidom-19 kot stresorjem. Obenem pa ponu-
ja pomemben prispevek kvalitativnemu raziskovanju ter s tem povezanem
231
epidemija covida-19, in pomen diseminacije strokovnih razlag splošni jav-
nosti v kriznih situacijah.
Podobno kot je že bilo ugotovljeno v pretekli raziskavi razlogov za več-
je doživljanje stresa (Kozina et al., 2022), je bilo tudi v tej raziskavi ugoto-
vljeno, da so nekateri razlogi konstantni oz. se ponavljajo iz drugega v tret-
ji val. To so bili v našem tokratnem primeru razlogi za manjše doživljanje
stresa, ki so se nanašali na več dostopnih informacij o covidu-19, navaje-
nost na epidemijo, vrednotenje ukrepov ter osebne izkušnje s om-19 in na-
kazujejo stabilnost nekaterih razlogov skozi čas, ki prispevajo k zmanjšanju
stresa v naslednjih valovih v primerjavi z izvornim. To nakazuje, da so lah-
ko nekateri odzivi na situacije, kot je epidemija covida-19, stabilni skozi čas.
Nekateri razlogi oz. stresorji so tako lahko vir višjega stresa kot tudi
razlogi za manjše doživljanje stresa. V naši prvi kvalitativni raziskavi, kjer
smo se osredinili na razloge za višje doživljanje stresa (Kozina et al., 2022),
smo ugotovili, da lahko opravljanje dela predstavlja vir višjega stresa, med-
tem ko smo v pričujoči raziskavi ugotovili, da je to lahko razlog za manjše
doživljanje stresa v naslednjih valovih v primerjavi s prvim. Ob tem se na-
kazuje dejstvo, da je ob nepričakovanih dogodkih, kot je npr. epidemija co-
vida-19, določen razlog za nekatere posameznike vir stresa, medtem ko je
za druge posameznike ta isti razlog lahko varovalni dejavnik oz. razlog za
manjše doživljanje stresa. Pri tem gre za individualno interpretacijo stre-
sorja in oceno strategij, ki so posamezniku na voljo za soočanje z le-tem,
kar je v skladu s psihološko perspektivo razlage stresa (Cohen et al., 1983).
Omenjena ugotovitev nakazuje variabilnost posameznikov v doživlja-
nju stresa pri izrednih dogodkih, kot je epidemija covida-19. Prav tako je
to odvisno tudi od tega, kako je stresor v določeni raziskavi merjen. S. Ha-
mouche (2020) npr. kot možen vir stresa v času covida-19 navaja preobre-
menjenost z informacijami, podobno se je v naši raziskavi prav zmanjša-
nje preobremenjenosti z informacijami pokazalo kot pomemben razlog za
zmanjšano doživljanje stresa nekaterih posameznikov in posameznic. V
tem se kaže tudi ena izmed prednosti kvalitativnega raziskovanja, saj od-
govori udeležencev niso vezani na vnaprej pripravljene kategorije ali teme,
ampak so slednje ustvarjene na podlagi podatkov v podanih odgovorih
(Braun in Clarke, 2006).
Raznolikost in številčnost opredeljenih razlogov za manj stresa v dru-
gem ter tretjem valu v primerjavi s prvim nakazuje na različne izkušnje
udeležencev in udeleženk s covidom-19 kot stresorjem. Obenem pa ponu-
ja pomemben prispevek kvalitativnemu raziskovanju ter s tem povezanem
231
