Page 151 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: Digitalizacija vzgoje in izobraževanja – priložnosti in pasti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2023. Digitalna knjižnica, Dissertationes 46
P. 151
https://w w w.doi.org/10.32320/978-961-270-351-6.151-163
Zagotavljanje kakovosti pri vrednotenju
preizkusov nacionalnega preverjanja znanja
David Janet, Gašper Cankar
1. Uvod
Med najpomembnejša zunanja ocenjevanja znanja v Sloveniji lahko – po-
leg mature – prištevamo nacionalno preverjanje znanja oz. NPZ. Gre za po-
membnega pokazatelja doseganja učnih ciljev in standardov znanja, tako
na individualni ravni učencev, širši ravni šol kot tudi na ravni celotnega
sistema vzgoje in izobraževanja (gov.si, 2023). Čeprav ima dosežek na NPZ
prvenstveno formativno funkcijo, le v redkih primerih namreč vpliva na
možnosti posameznikovega vpisa na srednjo šolo, gre za enega objektiv-
nejših pokazateljev ravni posameznikovega znanja pri določenem predme-
tu. Sila pomembno je torej, da so preizkusi nacionalnega preverjanja znanja
kvalitetni, posebno pozornost pa je treba posvetiti tudi kakovosti, objek-
tivnosti in zanesljivosti samega vrednotenja preizkusov. Ta v celotni izved-
bi zajame veliko število ocenjevalcev (v šolskem letu 2020/21 je preizkuse
v 9. razredu npr. vrednotilo preko 3.500 učiteljev), kar posledično pomeni,
da zadoščanje naštetim kriterijem ni enostaven izziv. Za te namene proces
zajema različne mehanizme zagotavljanja kakovosti vrednotenja, katerih
bistvo je, da ocenjevalci preizkuse čim natančneje ovrednotijo. To zahteva,
da je kriterij ocenjevalcev pri vrednotenju karseda poenoten. Le tako lahko
dosežke na NPZ tretiramo kot zanesljive in primerljive (npr. Lord in No-
vick, 1969).
151
Zagotavljanje kakovosti pri vrednotenju
preizkusov nacionalnega preverjanja znanja
David Janet, Gašper Cankar
1. Uvod
Med najpomembnejša zunanja ocenjevanja znanja v Sloveniji lahko – po-
leg mature – prištevamo nacionalno preverjanje znanja oz. NPZ. Gre za po-
membnega pokazatelja doseganja učnih ciljev in standardov znanja, tako
na individualni ravni učencev, širši ravni šol kot tudi na ravni celotnega
sistema vzgoje in izobraževanja (gov.si, 2023). Čeprav ima dosežek na NPZ
prvenstveno formativno funkcijo, le v redkih primerih namreč vpliva na
možnosti posameznikovega vpisa na srednjo šolo, gre za enega objektiv-
nejših pokazateljev ravni posameznikovega znanja pri določenem predme-
tu. Sila pomembno je torej, da so preizkusi nacionalnega preverjanja znanja
kvalitetni, posebno pozornost pa je treba posvetiti tudi kakovosti, objek-
tivnosti in zanesljivosti samega vrednotenja preizkusov. Ta v celotni izved-
bi zajame veliko število ocenjevalcev (v šolskem letu 2020/21 je preizkuse
v 9. razredu npr. vrednotilo preko 3.500 učiteljev), kar posledično pomeni,
da zadoščanje naštetim kriterijem ni enostaven izziv. Za te namene proces
zajema različne mehanizme zagotavljanja kakovosti vrednotenja, katerih
bistvo je, da ocenjevalci preizkuse čim natančneje ovrednotijo. To zahteva,
da je kriterij ocenjevalcev pri vrednotenju karseda poenoten. Le tako lahko
dosežke na NPZ tretiramo kot zanesljive in primerljive (npr. Lord in No-
vick, 1969).
151
