Page 373 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 373
ela 445: Povprečja in standardna deviacija za pripadnost, različnost
in prispevanje glede na število jezikov, ki se jih učenec_ka oz. dijak_inja
uči v tretjem merjenju
Noben tuj jezik En tuj jezik Dva tuja jezika Tri tuje jezike Štiri tuje jezike Pet tujih jezikov
M SD M SD M SD M SD M SD M SD
Pripadnost 3,06 0,54 3,03 0,56 3,10 0,51 3,10 0,54 2,98 0,60 2,98 0,64
Različnost
Prispevanje 3,58 1,03 3,31 1,02 3,60 0,99 3,71 0,88 3,38 1,03 3,83 0,81
2,49 0,69 2,51 0,68 2,57 0,66 2,59 0,59 2,49 0,62 2,68 0,57
Empatična skrb (χ2(4) = 17,33; p = 0,002): ne učim se nobenega tujega jezika in 373
učim se tri (Z = –3,14; p = 0,002), učim se en tuj jezik in učim se dva (Z = –3,82;
p < 0,001), učim se en tuj jezik in učim se tri (Z = –3,55; p < 0,001); vsi ostali p >
0,051. O največ empatične skrbi poročata dve skupini z enakim povprečjem, in
sicer skupini, ki se učita tri in dva tuja jezika, sledijo tisti_e, ki se ne učijo nobe-
nega in nazadnje posamezniki_ce z enim tujim jezikom.
Skrbi (χ2(4) = 16,98; p = 0,002): ne učim se nobenega tujega jezika in učim
se štiri (Z = –3,13; p = 0,002), učim se en tuj jezik in učim se štiri (Z = –3,29; p =
0,001), pri čemer imajo višje povprečje pri navedenih primerjavah osebe, ki se
učijo štiri tuje jezike; vsi ostali p > 0,012.
Odločanje (χ2(4) = 20,01; p < 0,001): ne učim se nobenega tujega jezika in
učim se štiri (Z = –2,97; p = 0,003), učim se en tuj jezik in učim se tri (Z = –3,00;
p = 0,003), učim se en tuj jezik in učim se štiri (Z = –3,86; p < 0,001), učim se dva
tuja jezika in učim se štiri (Z = –2,90; p = 0,004); vsi ostali p > 0,020. Najvišje pov-
prečje ima skupina, ki se uči štiri tuje jezike, sledijo posamezniki_ce, ki se uči-
jo tri tuje jezike, dva, nobenega in nazadnje osebe, ki se poleg maternega jezi-
ka učijo še enega.
Različnost (χ2(4) = 31,15; p < 0,001): ne učim se nobenega tujega jezika in
učim se enega (Z = –3,13; p = 0,002), učim se en tuj jezik in učim se dva (Z =
–4,43; p < 0,001), učim se en tuj jezik in učim se tri (Z = –5,21; p < 0,001); vsi ostali
p > 0,027. Največ različnosti občutijo tisti_e, ki se učijo tri tuje jezike, sledijo tis-
ti_e, ki se učijo dva, tisti_e, ki se ne učijo nobenega, nato tisti_e s štirimi in na-
zadnje tisti_e, ki se poleg maternega jezika učijo še en tuj jezik.
ANOVA za anksioznost in čuječnost:
Za normalno razporejeni spremenljivki smo izvedle enosmerno ANOVO, ki se
je pri obeh izkazala za statistično pomembno – anksioznost (F(4) = 5,24; p <
0,001), čuječnost (F(4) = 4,49; p = 0,001); pri tem so bili zagotovljeni vsi pogo-
ji, tudi homogenost varianc (p = 0,272). Nadalje smo izvedle Bonferronijeve
parne primerjave in upoštevale prilagojeno pomembnost (0,05/10 = 0,005) in
ugotovile, da sta se pri anksioznosti za statistično pomembno izkazali dve par-
in prispevanje glede na število jezikov, ki se jih učenec_ka oz. dijak_inja
uči v tretjem merjenju
Noben tuj jezik En tuj jezik Dva tuja jezika Tri tuje jezike Štiri tuje jezike Pet tujih jezikov
M SD M SD M SD M SD M SD M SD
Pripadnost 3,06 0,54 3,03 0,56 3,10 0,51 3,10 0,54 2,98 0,60 2,98 0,64
Različnost
Prispevanje 3,58 1,03 3,31 1,02 3,60 0,99 3,71 0,88 3,38 1,03 3,83 0,81
2,49 0,69 2,51 0,68 2,57 0,66 2,59 0,59 2,49 0,62 2,68 0,57
Empatična skrb (χ2(4) = 17,33; p = 0,002): ne učim se nobenega tujega jezika in 373
učim se tri (Z = –3,14; p = 0,002), učim se en tuj jezik in učim se dva (Z = –3,82;
p < 0,001), učim se en tuj jezik in učim se tri (Z = –3,55; p < 0,001); vsi ostali p >
0,051. O največ empatične skrbi poročata dve skupini z enakim povprečjem, in
sicer skupini, ki se učita tri in dva tuja jezika, sledijo tisti_e, ki se ne učijo nobe-
nega in nazadnje posamezniki_ce z enim tujim jezikom.
Skrbi (χ2(4) = 16,98; p = 0,002): ne učim se nobenega tujega jezika in učim
se štiri (Z = –3,13; p = 0,002), učim se en tuj jezik in učim se štiri (Z = –3,29; p =
0,001), pri čemer imajo višje povprečje pri navedenih primerjavah osebe, ki se
učijo štiri tuje jezike; vsi ostali p > 0,012.
Odločanje (χ2(4) = 20,01; p < 0,001): ne učim se nobenega tujega jezika in
učim se štiri (Z = –2,97; p = 0,003), učim se en tuj jezik in učim se tri (Z = –3,00;
p = 0,003), učim se en tuj jezik in učim se štiri (Z = –3,86; p < 0,001), učim se dva
tuja jezika in učim se štiri (Z = –2,90; p = 0,004); vsi ostali p > 0,020. Najvišje pov-
prečje ima skupina, ki se uči štiri tuje jezike, sledijo posamezniki_ce, ki se uči-
jo tri tuje jezike, dva, nobenega in nazadnje osebe, ki se poleg maternega jezi-
ka učijo še enega.
Različnost (χ2(4) = 31,15; p < 0,001): ne učim se nobenega tujega jezika in
učim se enega (Z = –3,13; p = 0,002), učim se en tuj jezik in učim se dva (Z =
–4,43; p < 0,001), učim se en tuj jezik in učim se tri (Z = –5,21; p < 0,001); vsi ostali
p > 0,027. Največ različnosti občutijo tisti_e, ki se učijo tri tuje jezike, sledijo tis-
ti_e, ki se učijo dva, tisti_e, ki se ne učijo nobenega, nato tisti_e s štirimi in na-
zadnje tisti_e, ki se poleg maternega jezika učijo še en tuj jezik.
ANOVA za anksioznost in čuječnost:
Za normalno razporejeni spremenljivki smo izvedle enosmerno ANOVO, ki se
je pri obeh izkazala za statistično pomembno – anksioznost (F(4) = 5,24; p <
0,001), čuječnost (F(4) = 4,49; p = 0,001); pri tem so bili zagotovljeni vsi pogo-
ji, tudi homogenost varianc (p = 0,272). Nadalje smo izvedle Bonferronijeve
parne primerjave in upoštevale prilagojeno pomembnost (0,05/10 = 0,005) in
ugotovile, da sta se pri anksioznosti za statistično pomembno izkazali dve par-
