Page 288 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 288
ela 320: Povprečja in standardna deviacija za pripadnost, različnost
in prispevanje glede na materni jezik učenk_cev oz. dijakov_inj
v četrtem merjenju
Pripadnost Slovenščina Bosanščina Srbščina Albanščina Makedonščina
Različnost M SD M SD M SD M SD M SD
Prispevanje 3,05 0,57 3,31 0,43 3,17 0,41 2,89 0,56 2,98 0,74
3,61 0,99 3,70 0,97 3,50 1,09 3,77 0,62 3,64 0,81
2,47 0,69 2,41 0,58 2,73 0,66 2,90 0,37 2,29 0,45
Skrbi (χ2(4) = 10,68; p = 0,030): slovenščina in bosanščina (Z = –3,17; p = 0,002),
pri čemer o več skrbi poročajo posamezniki_ce, katerih materni jezik je bosan-
ščina; vsi ostali p > 0,067.
16.0 Drugi jezik učenec_ka – katere druge jezike
govoriš?
288
Pri spremenljivki, katere vse druge jezike govorijo učenci_ke, so posamezniki_
ce lahko zapisali še pet drugih jezikov, ki jih govorijo poleg maternega jezika,
toda iz nadaljnjih analiz za vsa štiri merjenja smo izključile tiste, ki so navedli
pet tujih jezikov, saj je teh bilo premalo in bi se rezultati morda lahko izkaza-
li za lažno pomembne.
Ker se večina spremenljivk ni porazdeljevala normalno, smo izvedle Kru-
skal-Wallisov test (poročanje vsakega je razvidno za spremenljivkami v oklepa-
ju). Za ugotavljanje razlik med skupinami smo nadalje izvedle še parne primer-
jave s pomočjo Mann-Whitneyjevega testa in za večjo statistično pravilnost
prilagodile vrednost pomembnosti (0,05/10 = 0,005). V prvem in drugem mer-
jenju sta se normalno porazdeljevali spremenljivki anksioznost in čuječnost, v
tretjem merjenju spremenljivka čuječnost, v četrtem merjenju pa spremenljiv-
ke konstruktivna raba časa, pozitivne vrednote, karakter, povezanost, anksio-
znost, COVID-19 anksioznost, čustva, skrbi in čuječnost, zato smo za slednje iz-
vedle enosmerno ANOVO.
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
in prispevanje glede na materni jezik učenk_cev oz. dijakov_inj
v četrtem merjenju
Pripadnost Slovenščina Bosanščina Srbščina Albanščina Makedonščina
Različnost M SD M SD M SD M SD M SD
Prispevanje 3,05 0,57 3,31 0,43 3,17 0,41 2,89 0,56 2,98 0,74
3,61 0,99 3,70 0,97 3,50 1,09 3,77 0,62 3,64 0,81
2,47 0,69 2,41 0,58 2,73 0,66 2,90 0,37 2,29 0,45
Skrbi (χ2(4) = 10,68; p = 0,030): slovenščina in bosanščina (Z = –3,17; p = 0,002),
pri čemer o več skrbi poročajo posamezniki_ce, katerih materni jezik je bosan-
ščina; vsi ostali p > 0,067.
16.0 Drugi jezik učenec_ka – katere druge jezike
govoriš?
288
Pri spremenljivki, katere vse druge jezike govorijo učenci_ke, so posamezniki_
ce lahko zapisali še pet drugih jezikov, ki jih govorijo poleg maternega jezika,
toda iz nadaljnjih analiz za vsa štiri merjenja smo izključile tiste, ki so navedli
pet tujih jezikov, saj je teh bilo premalo in bi se rezultati morda lahko izkaza-
li za lažno pomembne.
Ker se večina spremenljivk ni porazdeljevala normalno, smo izvedle Kru-
skal-Wallisov test (poročanje vsakega je razvidno za spremenljivkami v oklepa-
ju). Za ugotavljanje razlik med skupinami smo nadalje izvedle še parne primer-
jave s pomočjo Mann-Whitneyjevega testa in za večjo statistično pravilnost
prilagodile vrednost pomembnosti (0,05/10 = 0,005). V prvem in drugem mer-
jenju sta se normalno porazdeljevali spremenljivki anksioznost in čuječnost, v
tretjem merjenju spremenljivka čuječnost, v četrtem merjenju pa spremenljiv-
ke konstruktivna raba časa, pozitivne vrednote, karakter, povezanost, anksio-
znost, COVID-19 anksioznost, čustva, skrbi in čuječnost, zato smo za slednje iz-
vedle enosmerno ANOVO.
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
