Page 257 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 257
5. Razvojni viri (poreklo matere in očeta)

Prvo merjenje

Tabela 281: Povprečja in standardna deviacija za vprašalnik o razvojnih
virih glede na poreklo mater in očetov iz držav na Balkanu v prvem
merjenju

Mati Oče

Bosna in Srbija Kosovo Hrvaška Bosna in Srbija Kosovo Hrvaška
Hercego- Hercego-

vina vina

M SD M SD M SD M SD M SD M SD M SD M SD

Podpora 3,18 0,46 3,01 0,60 3,32 0,66 2,87 0,52 3,13 0,48 3,03 0,62 3,41 0,49 3,02 0,45

Opolnomočenje 3,44 0,42 3,38 0,56 3,37 0,72 3,11 0,62 3,40 0,43 3,39 0,53 3,44 0,69 3,38 0,37

Meje in pričakovanja 3,19 0,38 3,19 0,48 3,31 0,64 2,77 0,36 3,19 0,42 3,21 0,46 3,38 0,58 2,91 0,45

Zunanji viri Konstruktivna raba časa 2,67 0,56 2,62 0,63 2,66 0,77 2,35 0,58 2,60 0,61 2,59 0,61 2,72 0,75 2,56 0,47

Zavezanost učenju 3,10 0,48 3,11 0,46 3,30 0,66 2,78 0,57 3,09 0,49 3,10 0,51 3,37 0,58 2,92 0,51 257

Pozitivne vrednote 3,30 0,40 3,30 0,42 3,36 0,63 2,90 0,45 3,29 0,43 3,33 0,44 3,42 0,53 2,98 0,41

Notranji viri Socialne spretnosti 3,23 0,43 3,25 0,46 3,35 0,69 2,95 0,51 3,22 0,42 3,26 0,44 3,44 0,53 3,05 0,51

Pozitivna identiteta 3,08 0,58 3,05 0,63 3,28 0,78 2,76 0,68 3,04 0,58 3,06 0,58 3,37 0,64 3,06 0,45

ANOVA za podporo, meje in pričakovanja, konstruktivno rabo časa, za-
vezanost učenju, pozitivne vrednote, socialne spretnosti in pozitivno
identiteto (mati):

Enosmerna ANOVA je pokazala, da med skupinami pri spremenljivki konstruk-
tivna raba časa (F(3) = 1,55; p = 0,204), ne obstajajo statistično značilne razlike.

Po drugi strani so pomembne razlike opazne pri naslednjih spremenljiv-
kah, kjer smo izvedle tudi Bonferronijeve post-hoc teste – meja statistične po-
membnosti je zmanjšana na 0,05/6, kar znaša 0,008.

Podpora (F(3) = 3,90; p = 0,010): vsi p > 0,021. Najvišje povprečje ima Koso-
vo, sledita Bosna in Hercegovina, Srbija iin Hrvaška.

Zavezanost učenju (F(3) = 4,39; p = 0,005): statistično značilne razlike obsta-
jajo med državama Hrvaška in Srbija (p = 0,002); vsi p > 0,057, pri čemer dose-
gajo tisti_e, katerih matere prihajajo iz Srbije, višjo povprečno vrednost.

Pozitivne vrednote (F(3) = 5,25; p = 0,002): statistično značilne razlike obsta-
jajo med državami Bosna in Hercegovina ter Hrvaška (p = 0,002), Srbija in Hrva-
ška (p = 0,007), Kosovo in Hrvaška (p = 0,003); vsi ostali p = 1,000. Najvišje pov-
prečje ima Kosovo, sledita Bosna in Hercegovina ter Srbija z enako aritmetično
sredino, najnižjo pa ima Hrvaška.

kvantitativni del: analize vprašalnikov
   252   253   254   255   256   257   258   259   260   261   262