Page 40 - Vinkler, Jonatan. 2021. »Češka gos«, Božji bojevniki, obstranci: češka »reformacija pred reformacijo« in njeni evropski ter slovenski konteksti, ideariji in imaginariji. Ljubljana: Pedagoški inštitut
P. 40
»češka gos«, božji bojevniki, obstranci
namreč witt enberški doktor svojo kritiko cerkve vročekrvno izreka v nem-
ščini in v knjigah, ki jih tiska v velikih nakladah in so dostopne – vsakomur.
Luther tako z uporabo tiska v nemščini kot ekspeditivnega temeljnega
komunikacijskega prenosnika, razumljivega vsem pismenim, iznajde »jav
no disputacijo« o perečih vprašanjih vere in družbe. Nanjo ni bilo treba
fizično priti nikomur, pa se je reformator kljub temu lahko obrnil na vse
(prim. Eisenstein 1979, 308–310). In ravno slednje je bilo, kot je misliti, je
ziček na tehtnici, ki je Luthru omogočil realizirati tisto, kar Hus, ki je bil
komunikacijsko omejen na svoj glas na prižnici in v predavalnici ter ročne
prepise lastnih del, ni mogel.
Podobno izpostavljanje mest v Husovih traktatih proti konkretnim
osebam, kjer naj bi bilo brati Husove subverzivne intence glede duhovniške
oblastne strukture tedanje cerkve, je razbrati tudi v artikulih, ki so jih to
žniki pripravili na podlagi kratkega Husovega traktata Proti Palču (Contra
Palecz) in izpisali iz enega najbolj izrazitih polemičnih tekstov v Husovem
opusu – iz traktata Proti Stanislavu (Contra Stanislaum).
I. Proti Palču31
1) Če je papež, škof ali prelat v smrtnem grehu, tedaj ni papež, škof ali
prelat.
2) Če je papež hudoben in še posebej zavržene nravi, tedaj je enako
kot apostol Juda [Iškariot] hudič, razbojnik in izgubljeni sin ter ni-
kakor ni glava bojujoče se cerkve, kajti še ud bojujoče se cerkve ni.
3) Hudoben ali zavržen prelat je samo zaradi zmotnega poimenovan
ja [imenovan] pastir, sicer pa je razbojnik in baraba.
4 Papeža ne bi smeli imenovati najsvetejšega, in sicer niti zaradi
mesta, ki ga zaseda, kajti v tem primeru bi morali zaradi [najvišje
ga] mesta, ki ga zaseda, za najsvetejšega imenovati tudi kralja, in
celo rablje in razbojnike bi morali imenovati svete.32
5) Če živi papež v opreki s Kristusom, je v papeštvo vstopil, četudi je
bil redno, zakonito in pravilno kanonsko izvoljen s človeškimi voli-
tvami, drugje kot skozi Kristusa.33
31 Hlaváček ibid., 131–141.
32 V Husovem izvirniku drugače (Hlaváček ibid., 139).
33 V Husovem izvirniku drugače (Hlaváček ibid., 139–140).
40
namreč witt enberški doktor svojo kritiko cerkve vročekrvno izreka v nem-
ščini in v knjigah, ki jih tiska v velikih nakladah in so dostopne – vsakomur.
Luther tako z uporabo tiska v nemščini kot ekspeditivnega temeljnega
komunikacijskega prenosnika, razumljivega vsem pismenim, iznajde »jav
no disputacijo« o perečih vprašanjih vere in družbe. Nanjo ni bilo treba
fizično priti nikomur, pa se je reformator kljub temu lahko obrnil na vse
(prim. Eisenstein 1979, 308–310). In ravno slednje je bilo, kot je misliti, je
ziček na tehtnici, ki je Luthru omogočil realizirati tisto, kar Hus, ki je bil
komunikacijsko omejen na svoj glas na prižnici in v predavalnici ter ročne
prepise lastnih del, ni mogel.
Podobno izpostavljanje mest v Husovih traktatih proti konkretnim
osebam, kjer naj bi bilo brati Husove subverzivne intence glede duhovniške
oblastne strukture tedanje cerkve, je razbrati tudi v artikulih, ki so jih to
žniki pripravili na podlagi kratkega Husovega traktata Proti Palču (Contra
Palecz) in izpisali iz enega najbolj izrazitih polemičnih tekstov v Husovem
opusu – iz traktata Proti Stanislavu (Contra Stanislaum).
I. Proti Palču31
1) Če je papež, škof ali prelat v smrtnem grehu, tedaj ni papež, škof ali
prelat.
2) Če je papež hudoben in še posebej zavržene nravi, tedaj je enako
kot apostol Juda [Iškariot] hudič, razbojnik in izgubljeni sin ter ni-
kakor ni glava bojujoče se cerkve, kajti še ud bojujoče se cerkve ni.
3) Hudoben ali zavržen prelat je samo zaradi zmotnega poimenovan
ja [imenovan] pastir, sicer pa je razbojnik in baraba.
4 Papeža ne bi smeli imenovati najsvetejšega, in sicer niti zaradi
mesta, ki ga zaseda, kajti v tem primeru bi morali zaradi [najvišje
ga] mesta, ki ga zaseda, za najsvetejšega imenovati tudi kralja, in
celo rablje in razbojnike bi morali imenovati svete.32
5) Če živi papež v opreki s Kristusom, je v papeštvo vstopil, četudi je
bil redno, zakonito in pravilno kanonsko izvoljen s človeškimi voli-
tvami, drugje kot skozi Kristusa.33
31 Hlaváček ibid., 131–141.
32 V Husovem izvirniku drugače (Hlaváček ibid., 139).
33 V Husovem izvirniku drugače (Hlaváček ibid., 139–140).
40
