Page 14 - Vinkler, Jonatan. 2021. »Češka gos«, Božji bojevniki, obstranci: češka »reformacija pred reformacijo« in njeni evropski ter slovenski konteksti, ideariji in imaginariji. Ljubljana: Pedagoški inštitut
P. 14
»češka gos«, božji bojevniki, obstranci
De Ecclesia: »Ne da bi vedeli, smo vsi husiti.« S tem se je štel za Husovega ne
posrednega naslednika v izvajanju reformiranja Cerkve.
Ko se sprašujemo, kaj je povezovalo češko reformacijo z nemško, se
pravzaprav vprašamo, kako so se odnosi med predstavniki češke in nemške
reformacije oblikovali od začetka luteranske reformacije in kakšno je bilo
razmerje med vsebino obeh reformacij. Kaj je bilo skupnega tema dvema gi
banjema? Kakšna je bila notranja povezava med idejami o reformi Cerkve,
ki so se časovno in vsebinsko razlikovale? Skozi večino 19. in 20. stoletja so
zgodovinarji in teologi govorili, da se je reformacija začela v Wittenbergu,
medtem ko naj bi se na Češkem sto let prej zgodila predreformacija. V zad
njih letih so nekateri nemški in drugi raziskovalci to problematiko podrob
no preučevali. Spoznali so, da so Husovo razmišljanje, njegovi nauki, živ
ljenjske zgodbe in mučeništvo bili vedno v Luthrovi zavesti in so ga skupaj
z drugimi dejavniki spremenili v reformatorja. Hus je bil tisti, ki je Luthru
pokazal pot do reforme Cerkve. Lahko bi rekli, da je Luther dokončal, kar
je Hus začel. Nenazadnje je Luther jasno poudaril svojo naklonjenost Husu
z besedami: »Ego amo eum.« (Imam ga rad.) Takšen tesen odnos z Janom
Husom Luthra ni zapustil vse do konca življenja. Martin Luther je leta 1531
celo omenil Husovo izjavo, da »se v Konstanci pripravljajo speči gos, a čez
sto let bodo slišali petje laboda«. Ta »prerokba« je bila zapisana v pismu, ki
ga je Hus poslal v Prago novembra 1412 in omenja pečenje gosi, za katero
bodo prileteli sokoli in orli. V kasnejšem reformacijskem zgodovinopisju,
pa tudi v različnih ikonografskih razlagah iz 16. stoletja je podoba Husa in
Luthra prikazana s podobo gosi in laboda. Najverjetnejša razlaga je v po
dobnosti med gosjo in labodom, ki ponazarja podobnost reformnih nazo
rov med Husom in Luthrom. Tovrstna primerjava je bila omenjena celo na
Luthrovem pogrebu v pridigi Johanna Bugenhagna, ki je Husa označil za
eno redkih zgodovinskih osebnosti v cerkveni zgodovini:
V tej žalosti pa moramo priznati tudi Božjo milost in usmiljenje
do nas ter se mu zahvaliti, da nam je sto let po smrti svetega Jana
Husa (ki je bil zaradi resnice umorjen leta 1415) po svojem Duhu
dal tega dragega Martina Luthra zoper antikristove nauke pape
ža [...], kot je Jan Hus sam prerokoval pred svojo smrtjo o prihaja
jočem labodu. »Danes,« pravi Jan Hus, »pečete gos. Toda Bog bo
poslal laboda, ki ga ne boste mogli sežgati, niti speči ...« Tako je to
storil po našem dragem očetu Luthru.
14
De Ecclesia: »Ne da bi vedeli, smo vsi husiti.« S tem se je štel za Husovega ne
posrednega naslednika v izvajanju reformiranja Cerkve.
Ko se sprašujemo, kaj je povezovalo češko reformacijo z nemško, se
pravzaprav vprašamo, kako so se odnosi med predstavniki češke in nemške
reformacije oblikovali od začetka luteranske reformacije in kakšno je bilo
razmerje med vsebino obeh reformacij. Kaj je bilo skupnega tema dvema gi
banjema? Kakšna je bila notranja povezava med idejami o reformi Cerkve,
ki so se časovno in vsebinsko razlikovale? Skozi večino 19. in 20. stoletja so
zgodovinarji in teologi govorili, da se je reformacija začela v Wittenbergu,
medtem ko naj bi se na Češkem sto let prej zgodila predreformacija. V zad
njih letih so nekateri nemški in drugi raziskovalci to problematiko podrob
no preučevali. Spoznali so, da so Husovo razmišljanje, njegovi nauki, živ
ljenjske zgodbe in mučeništvo bili vedno v Luthrovi zavesti in so ga skupaj
z drugimi dejavniki spremenili v reformatorja. Hus je bil tisti, ki je Luthru
pokazal pot do reforme Cerkve. Lahko bi rekli, da je Luther dokončal, kar
je Hus začel. Nenazadnje je Luther jasno poudaril svojo naklonjenost Husu
z besedami: »Ego amo eum.« (Imam ga rad.) Takšen tesen odnos z Janom
Husom Luthra ni zapustil vse do konca življenja. Martin Luther je leta 1531
celo omenil Husovo izjavo, da »se v Konstanci pripravljajo speči gos, a čez
sto let bodo slišali petje laboda«. Ta »prerokba« je bila zapisana v pismu, ki
ga je Hus poslal v Prago novembra 1412 in omenja pečenje gosi, za katero
bodo prileteli sokoli in orli. V kasnejšem reformacijskem zgodovinopisju,
pa tudi v različnih ikonografskih razlagah iz 16. stoletja je podoba Husa in
Luthra prikazana s podobo gosi in laboda. Najverjetnejša razlaga je v po
dobnosti med gosjo in labodom, ki ponazarja podobnost reformnih nazo
rov med Husom in Luthrom. Tovrstna primerjava je bila omenjena celo na
Luthrovem pogrebu v pridigi Johanna Bugenhagna, ki je Husa označil za
eno redkih zgodovinskih osebnosti v cerkveni zgodovini:
V tej žalosti pa moramo priznati tudi Božjo milost in usmiljenje
do nas ter se mu zahvaliti, da nam je sto let po smrti svetega Jana
Husa (ki je bil zaradi resnice umorjen leta 1415) po svojem Duhu
dal tega dragega Martina Luthra zoper antikristove nauke pape
ža [...], kot je Jan Hus sam prerokoval pred svojo smrtjo o prihaja
jočem labodu. »Danes,« pravi Jan Hus, »pečete gos. Toda Bog bo
poslal laboda, ki ga ne boste mogli sežgati, niti speči ...« Tako je to
storil po našem dragem očetu Luthru.
14
