Page 288 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 288
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: mednarodni vidki vzgoje in izobr aževanja
nje generacije. Akcija Partnerstva so bili manj kompleksni projekti sodelo-
vanja z enostavnimi rezultati ali brez njih, saj je bil namen akcije povezova-
nje sorodnih institucij in izmenjava dobrih praks (Evropska komisija, 2013).
Kljub isti akciji za tri področja izobraževanja – šolsko, poklicno in
strokovno (PSI) ter izobraževanje odraslih (IO) – so se aktivnosti v določe-
ni meri medsebojno razlikovale. Partnerstva PSI in IO so bila usmerjena v
konkretne rezultate (usposabljanje, gradiva za udeležence itd.), pri partner-
stvih na šolskem področju pa je bil primarni fokus zgolj povezovanje med
šolami in priprava enostavnih izdelkov (slovarček, učni listi, gozdna učna
pot, video itd.) (Lenc in Žagar Pečjak, 2019).
Metodološka opredelitev analize
Na podlagi vprašanj končnih poročil projektov, vprašanj v okviru sple-
tnih platform za poročanje o rezultatih projektov (v programu VŽU: EST,
ADAM; v Erasmus+: EPRP; https://ec.europa.eu/programmes/erasmus-
-plus/projects_en) in definicije trajnosti (CMEPIUS, 2019) smo pripravili
kratek vprašalnik in ga poslali vsem pogodbenikom programa Vseživljenj-
sko učenje, akcije Partnerstva na področjih šolskega izobraževanja, poklic-
nega izobraževanja in usposabljanja ter izobraževanja odraslih. Vprašalnik
je bil razdeljen na dva dela. V prvem delu so bila vprašanja vezana na iden-
tifikacijo tipa projekta, vsebin, tem in vključenosti v mednarodno sodelo-
vanje. V drugem delu smo institucije spraševali po tipih rezultatov, nastalih
v projektih, ki so jim anketiranci morali določiti nivo uporabe in nadgra-
dnje na podlagi definicije, dostopnost in obliko rezultata.
Vprašalnik smo po elektronski pošti poslali koordinatorjem projek-
tov iz razpisnih let 2011, 2012 in 2013 (N=307). Ti projekti so se zaključili v
letih od 2014 do 2016. Prejeli smo 115 popolnih odgovorov, kar predstavlja
37,5-odstotno odzivnost. S področja šolskega izobraževanja smo prejeli 67
odstotkov odgovorov, 18 odstotkov s področja IO in 9 odstotkov s področ-
ja PSI.
Na anketni vprašalnik so v največji meri odgovarjali koordinatorji
projektov (učitelji in drugi strokovni delavci), ki so podali samooceno o
trajnosti (raba, nadgradnja) posameznega rezultata, ki je nastal v njihovem
projektu.
Podatke smo s pomočjo kvantitativnih analiz (program SPSS) stati-
stično obdelali v skladu z nameni analize.
288
nje generacije. Akcija Partnerstva so bili manj kompleksni projekti sodelo-
vanja z enostavnimi rezultati ali brez njih, saj je bil namen akcije povezova-
nje sorodnih institucij in izmenjava dobrih praks (Evropska komisija, 2013).
Kljub isti akciji za tri področja izobraževanja – šolsko, poklicno in
strokovno (PSI) ter izobraževanje odraslih (IO) – so se aktivnosti v določe-
ni meri medsebojno razlikovale. Partnerstva PSI in IO so bila usmerjena v
konkretne rezultate (usposabljanje, gradiva za udeležence itd.), pri partner-
stvih na šolskem področju pa je bil primarni fokus zgolj povezovanje med
šolami in priprava enostavnih izdelkov (slovarček, učni listi, gozdna učna
pot, video itd.) (Lenc in Žagar Pečjak, 2019).
Metodološka opredelitev analize
Na podlagi vprašanj končnih poročil projektov, vprašanj v okviru sple-
tnih platform za poročanje o rezultatih projektov (v programu VŽU: EST,
ADAM; v Erasmus+: EPRP; https://ec.europa.eu/programmes/erasmus-
-plus/projects_en) in definicije trajnosti (CMEPIUS, 2019) smo pripravili
kratek vprašalnik in ga poslali vsem pogodbenikom programa Vseživljenj-
sko učenje, akcije Partnerstva na področjih šolskega izobraževanja, poklic-
nega izobraževanja in usposabljanja ter izobraževanja odraslih. Vprašalnik
je bil razdeljen na dva dela. V prvem delu so bila vprašanja vezana na iden-
tifikacijo tipa projekta, vsebin, tem in vključenosti v mednarodno sodelo-
vanje. V drugem delu smo institucije spraševali po tipih rezultatov, nastalih
v projektih, ki so jim anketiranci morali določiti nivo uporabe in nadgra-
dnje na podlagi definicije, dostopnost in obliko rezultata.
Vprašalnik smo po elektronski pošti poslali koordinatorjem projek-
tov iz razpisnih let 2011, 2012 in 2013 (N=307). Ti projekti so se zaključili v
letih od 2014 do 2016. Prejeli smo 115 popolnih odgovorov, kar predstavlja
37,5-odstotno odzivnost. S področja šolskega izobraževanja smo prejeli 67
odstotkov odgovorov, 18 odstotkov s področja IO in 9 odstotkov s področ-
ja PSI.
Na anketni vprašalnik so v največji meri odgovarjali koordinatorji
projektov (učitelji in drugi strokovni delavci), ki so podali samooceno o
trajnosti (raba, nadgradnja) posameznega rezultata, ki je nastal v njihovem
projektu.
Podatke smo s pomočjo kvantitativnih analiz (program SPSS) stati-
stično obdelali v skladu z nameni analize.
288
