Page 291 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2020. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 291
trajnost projektnih rezultatov – ključ do učinka projektov eu
trajnosti projektnih rezultatov ne zagotavlja predhodno, dolgoletno sodelo-
vanje v mednarodnih projektih. K trajnosti projektnih rezultatov prispeva
le zahtevnost (tip) projekta in izkušnje mednarodnega sodelovanja, ki nam
omogočajo, da temeljito razmislimo o tem, kaj in zakaj želimo nekaj spre-
meniti, kako bomo to naredili, koga bomo vključili (organizacije in končne
uporabnike) in kako spremljali in preverjali kakovost. Ne glede na zahtev-
nost oz. tip projekta je ključno, da se projekta že med samo pripravo lotimo
z vso skrbnostjo in vnaprej razmislimo in opredelimo vse parametre za ka-
kovosten in trajen rezultat (Lenc in Žagar Pečjak, 2019).
Izkušnje izvajanja projektov EU in ugotovitve analiz kažejo, da mora-
mo v rezultat najprej sami verjeti in zaupati. Le če bomo sami stoodstotno
verjeli v njegovo nujnost in uporabnost ter upoštevali vse dejavnike pri na-
črtovanju, bomo izdelali kakovosten in trajen rezultat (Antunes, 2011; Paj-
nič, 2017). Z učinkovitim razširjanjem informacij o projektu in rezultatih
bomo prispevali k rabi in nadgradnji rezultatov ter širjenju učinka projek-
tov, kar pa ni le pogodbeno določilo, temveč tudi dolžnost skrbnega kori-
ščenja sredstev EU.
Analizo trajnosti projektnih rezultatov bomo ponovili v okviru trenu-
tnega programa Erasmus+ in model razširili oz. opredelili tudi za projekte
mobilnosti (usposabljanja za osebje in učeče se v tujini).
Literatura
Antunes, Maria Helena. Handbook for Dissemination, Exploitation and Susta-
inability of Educational Projects. DIVA konzorcij. Lisboa: AidLeard, 2011.
Evropska komisija. Vodnik za prijavitelje Erasmus+ 2019. Pridobljeno 15. 3.
2019, http://www.erasmusplus.si/razpis/razpis-2019/.
Evropska komisija. Vodnik za prijavitelje programa VŽU 2013. Pridobljeno 5.
12. 2019, http://www2.cmepius.si/vzu.
Pajnič, Neža. Razširjanje, raba in trajnost projektnih rezultatov. Erasmus+ pri-
ročnik. Ljubljana: CMEPIUS, 2017.
Pajnič, Neža, Andreja Lenc in Urška Šraj. »Razvoj evropskih programov so-
delovanja na področju izobraževanja in usposabljanja ter učinki teh de-
javnosti«. Vodenje v VIZ, št. 2, (2017): 135–158. Ljubljana: Šola za ravnate-
lje, 2017.
Stare, Aljaž. »Projektni management: teorija in praksa«. Ljubljana: Agencija
POTI, Izobraževalna, svetovalna in založniška družba, 2011.
291
trajnosti projektnih rezultatov ne zagotavlja predhodno, dolgoletno sodelo-
vanje v mednarodnih projektih. K trajnosti projektnih rezultatov prispeva
le zahtevnost (tip) projekta in izkušnje mednarodnega sodelovanja, ki nam
omogočajo, da temeljito razmislimo o tem, kaj in zakaj želimo nekaj spre-
meniti, kako bomo to naredili, koga bomo vključili (organizacije in končne
uporabnike) in kako spremljali in preverjali kakovost. Ne glede na zahtev-
nost oz. tip projekta je ključno, da se projekta že med samo pripravo lotimo
z vso skrbnostjo in vnaprej razmislimo in opredelimo vse parametre za ka-
kovosten in trajen rezultat (Lenc in Žagar Pečjak, 2019).
Izkušnje izvajanja projektov EU in ugotovitve analiz kažejo, da mora-
mo v rezultat najprej sami verjeti in zaupati. Le če bomo sami stoodstotno
verjeli v njegovo nujnost in uporabnost ter upoštevali vse dejavnike pri na-
črtovanju, bomo izdelali kakovosten in trajen rezultat (Antunes, 2011; Paj-
nič, 2017). Z učinkovitim razširjanjem informacij o projektu in rezultatih
bomo prispevali k rabi in nadgradnji rezultatov ter širjenju učinka projek-
tov, kar pa ni le pogodbeno določilo, temveč tudi dolžnost skrbnega kori-
ščenja sredstev EU.
Analizo trajnosti projektnih rezultatov bomo ponovili v okviru trenu-
tnega programa Erasmus+ in model razširili oz. opredelili tudi za projekte
mobilnosti (usposabljanja za osebje in učeče se v tujini).
Literatura
Antunes, Maria Helena. Handbook for Dissemination, Exploitation and Susta-
inability of Educational Projects. DIVA konzorcij. Lisboa: AidLeard, 2011.
Evropska komisija. Vodnik za prijavitelje Erasmus+ 2019. Pridobljeno 15. 3.
2019, http://www.erasmusplus.si/razpis/razpis-2019/.
Evropska komisija. Vodnik za prijavitelje programa VŽU 2013. Pridobljeno 5.
12. 2019, http://www2.cmepius.si/vzu.
Pajnič, Neža. Razširjanje, raba in trajnost projektnih rezultatov. Erasmus+ pri-
ročnik. Ljubljana: CMEPIUS, 2017.
Pajnič, Neža, Andreja Lenc in Urška Šraj. »Razvoj evropskih programov so-
delovanja na področju izobraževanja in usposabljanja ter učinki teh de-
javnosti«. Vodenje v VIZ, št. 2, (2017): 135–158. Ljubljana: Šola za ravnate-
lje, 2017.
Stare, Aljaž. »Projektni management: teorija in praksa«. Ljubljana: Agencija
POTI, Izobraževalna, svetovalna in založniška družba, 2011.
291
