Page 105 - Barbara Japelj Pavešić. 2020. Nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji: zagotavljanje varnega in vzpodbudnega učnega okolja. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 16
P. 105
aključek 105
V študiji smo učitelje in ravnatelje prosili za informacije o stališčih in izkušnjah
z nasilnim vedenjem na šoli in izvedeli precej novih informacij o obsegu nasilja
nad učitelji ter o odzivih nanj na šolah. Ugotovili smo pomanjkanje sistemskih
rešitev in sklepamo, da to bistveno otežuje ukrepanje ob nasilnih dogodkih.
Najširše sporočilo študije je zato potreba po povečanju pozornosti na nasilje
do učiteljev, tako pri zaposlenih v šolah kot načrtovalcih politik, ter sistemska
ureditev področja. Do takrat pa lahko posamezne skupine šolskih strokovnja-
kov, kot so ravnatelji, učitelji in svetovalna služba, v izsledkih prepoznajo ideje
za izboljšanje svojih stališč, pričakovanj in ukrepanj.
Čeprav je bil odziv na sodelovanje pri odgovarjanju na vprašalnike velik,
ima študija svoje omejitve. Šlo je za prvo sistematično zbiranje informacij o na-
silju do učiteljev, z glavnim namenom, da sploh ugotovimo, kakšnim vrstam
nasilja so učitelji na šolah izpostavljeni. Zato ni bilo mogoče preverjati uspeš-
nosti določenih ukrepov ali učinkovitosti nekaterih pristopov, raziskava pa je
vsebinsko omejena na poročila učiteljev tretjega triletja osnovne šole in sre-
dnjih šol. Iz izsledkov tako ni mogoče sklepati o nasilju nad učitelji razrednega
pouka in druge triade. V besedilnih opisih reševanja problemov nasilja na šo-
li smo opazili, da se ne nanašajo vedno na primere nasilja nad učitelji; pogosto
namreč opišejo tudi medvrstniško nasilje. Potrebno je natančno branje izsled-
kov besedilne analize in primerov bolj ter manj uspešnega pristopa k rešitvam,
da rezultatov ne bi prehitro posplošili še na nasilje med učenci. V pričujočem
poročilu tudi niso preučene vse povezave s kazalci poučevanja iz raziskave TA-
LIS, a ostaja naloga za prihodnje.
Cilj študije in tega poročila je prispevati k vzpodbudnejšemu učnemu oko-
lju v šolah in ugotoviti, katere informacije bi še potrebovali, da bi lahko na-
V študiji smo učitelje in ravnatelje prosili za informacije o stališčih in izkušnjah
z nasilnim vedenjem na šoli in izvedeli precej novih informacij o obsegu nasilja
nad učitelji ter o odzivih nanj na šolah. Ugotovili smo pomanjkanje sistemskih
rešitev in sklepamo, da to bistveno otežuje ukrepanje ob nasilnih dogodkih.
Najširše sporočilo študije je zato potreba po povečanju pozornosti na nasilje
do učiteljev, tako pri zaposlenih v šolah kot načrtovalcih politik, ter sistemska
ureditev področja. Do takrat pa lahko posamezne skupine šolskih strokovnja-
kov, kot so ravnatelji, učitelji in svetovalna služba, v izsledkih prepoznajo ideje
za izboljšanje svojih stališč, pričakovanj in ukrepanj.
Čeprav je bil odziv na sodelovanje pri odgovarjanju na vprašalnike velik,
ima študija svoje omejitve. Šlo je za prvo sistematično zbiranje informacij o na-
silju do učiteljev, z glavnim namenom, da sploh ugotovimo, kakšnim vrstam
nasilja so učitelji na šolah izpostavljeni. Zato ni bilo mogoče preverjati uspeš-
nosti določenih ukrepov ali učinkovitosti nekaterih pristopov, raziskava pa je
vsebinsko omejena na poročila učiteljev tretjega triletja osnovne šole in sre-
dnjih šol. Iz izsledkov tako ni mogoče sklepati o nasilju nad učitelji razrednega
pouka in druge triade. V besedilnih opisih reševanja problemov nasilja na šo-
li smo opazili, da se ne nanašajo vedno na primere nasilja nad učitelji; pogosto
namreč opišejo tudi medvrstniško nasilje. Potrebno je natančno branje izsled-
kov besedilne analize in primerov bolj ter manj uspešnega pristopa k rešitvam,
da rezultatov ne bi prehitro posplošili še na nasilje med učenci. V pričujočem
poročilu tudi niso preučene vse povezave s kazalci poučevanja iz raziskave TA-
LIS, a ostaja naloga za prihodnje.
Cilj študije in tega poročila je prispevati k vzpodbudnejšemu učnemu oko-
lju v šolah in ugotoviti, katere informacije bi še potrebovali, da bi lahko na-
