Page 143 - Eva Klemenčič Mirazchiyski, Plamen V. Mirazchiyski. 2020. Bralna pismenost četrtošolcev in četrtošolk v Sloveniji: nacionalno poročilo Mednarodne raziskave bralne pismenosti (IEA PIRLS 2016 in ePIRLS 2016). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 15
P. 143
Stališča četrtošolcev o branju, karakteristike domačega in 143
šolskega okolja
Četrtošolci v Sloveniji imajo do branja relativno pozitivna stališča – a če sled-
nje postavimo v mednarodni kontekst, vidimo, da so sicer nad mednarodnim
povprečjem, a bolj na repu lestvice. Približno polovica jih meni, da so v branju
ponavadi dobri. Tudi njihovi starši radi berejo, vendar nekoliko manj radi, ka-
kor so to počeli starši četrtošolcev testiranih leta 2011. Slovenske šole so različ-
no opremljene z viri za branje in e-branje, prav tako domovi, kjer živijo četrto-
šolci. Opozoriti je potrebno tudi na to, da smo imeli v letu zajema podatkov (tj.
2016) delež otrok, ki je poročal, da prihajajo v šolo utrujeni in lačni (nekateri ce-
lo skoraj vsak dan ali vsak dan).
Varno učno okolje v šoli
Večina učencev je radih v šoli, se tudi varno počuti, a ne vsi. Okoli 8 % četrtošol-
cev se ni strinjalo s trditvijo, da se v šoli počutijo varne, malo manj kot 4 % pa se
jih s to trditvijo sploh ni strinjalo. Ko smo jih vprašali po različnih oblikah med-
vrstniškega nasilja, so slednje navajali v različnem obsegu pogostosti, a spet se
je pokazalo, da ta problem v slovenskih šolah obstaja. Tudi ravnatelji so poro-
čali, da medvrstniško nasilje na njihovih šolah obstaja. Za približno 3 % ravna-
teljev medvrstniško nasilje v njihovi šoli predstavlja resen problem (podoben
odstotek je bil naveden po posameznih oblikah – za verbalno kakor za fizično
medvrstniško nasilje), da je medvrstniško verbalno nasilje zmeren problem (a
še vedno problem), meni okoli 8 % ravnateljev, o zmernem problemu medvrst-
niškega fizičnega nasilja pa je poročalo nekaj manj kot 5 % ravnateljev. Tudi o
ustrahovanju in besednem nasilju učiteljev ali drugih zaposlenih so v nekaj pri-
merih poročali ravnatelji.
Vse to in še več rezultatov, o stanju in trendih bralne pismenosti četrtošol-
cev v Sloveniji, o ozadenjskih karakteristikah, pomembnih pri bralnih dosež-
kih, je mogoče najti v pričujoči monografiji.
povzetek
šolskega okolja
Četrtošolci v Sloveniji imajo do branja relativno pozitivna stališča – a če sled-
nje postavimo v mednarodni kontekst, vidimo, da so sicer nad mednarodnim
povprečjem, a bolj na repu lestvice. Približno polovica jih meni, da so v branju
ponavadi dobri. Tudi njihovi starši radi berejo, vendar nekoliko manj radi, ka-
kor so to počeli starši četrtošolcev testiranih leta 2011. Slovenske šole so različ-
no opremljene z viri za branje in e-branje, prav tako domovi, kjer živijo četrto-
šolci. Opozoriti je potrebno tudi na to, da smo imeli v letu zajema podatkov (tj.
2016) delež otrok, ki je poročal, da prihajajo v šolo utrujeni in lačni (nekateri ce-
lo skoraj vsak dan ali vsak dan).
Varno učno okolje v šoli
Večina učencev je radih v šoli, se tudi varno počuti, a ne vsi. Okoli 8 % četrtošol-
cev se ni strinjalo s trditvijo, da se v šoli počutijo varne, malo manj kot 4 % pa se
jih s to trditvijo sploh ni strinjalo. Ko smo jih vprašali po različnih oblikah med-
vrstniškega nasilja, so slednje navajali v različnem obsegu pogostosti, a spet se
je pokazalo, da ta problem v slovenskih šolah obstaja. Tudi ravnatelji so poro-
čali, da medvrstniško nasilje na njihovih šolah obstaja. Za približno 3 % ravna-
teljev medvrstniško nasilje v njihovi šoli predstavlja resen problem (podoben
odstotek je bil naveden po posameznih oblikah – za verbalno kakor za fizično
medvrstniško nasilje), da je medvrstniško verbalno nasilje zmeren problem (a
še vedno problem), meni okoli 8 % ravnateljev, o zmernem problemu medvrst-
niškega fizičnega nasilja pa je poročalo nekaj manj kot 5 % ravnateljev. Tudi o
ustrahovanju in besednem nasilju učiteljev ali drugih zaposlenih so v nekaj pri-
merih poročali ravnatelji.
Vse to in še več rezultatov, o stanju in trendih bralne pismenosti četrtošol-
cev v Sloveniji, o ozadenjskih karakteristikah, pomembnih pri bralnih dosež-
kih, je mogoče najti v pričujoči monografiji.
povzetek
