Page 142 - Eva Klemenčič Mirazchiyski, Plamen V. Mirazchiyski. 2020. Bralna pismenost četrtošolcev in četrtošolk v Sloveniji: nacionalno poročilo Mednarodne raziskave bralne pismenosti (IEA PIRLS 2016 in ePIRLS 2016). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 15
P. 142
Bralni dosežki četrtošolcev
Bralni dosežki četrtošolcev v Sloveniji so bili (tudi leta 2016) nad mednarodnim
povprečjem sodelujočih držav. Nižji mednarodni mejnik branja dosega približ-
no 96 % naših učencev, 83 % srednjega, 49 % višjega in približno 11 % najvišji
mednarodni bralni mejnik. Besedila za preverjanje bralnih dosežkov četrtošol-
cev, ki zagotavljajo podlago za oceno bralnih dosežkov, se delijo glede na na-
men branja in na procese razumevanja. Zato v monografiji predstavljamo po-
samezne rezultate tudi glede na to.
Razlike po spolu
V Sloveniji (kar je tudi značilnost mednarodnega povprečja) deklice dosega-
jo višje bralne dosežke kakor dečki. Razlike po spolu so evidentne tudi takrat,
ko pogledamo rezultate bralnih dosežkov glede na namen branja. V obeh pri-
merih – branje literarnih besedil in branje informativnih besedil – so dosež-
ki deklic boljši oziroma višji. Tudi rezultati bralnih dosežkov glede na proce-
142 se razumevanja – priklic in preprosto sklepanje proti interpretaciji, integraciji
in evalvaciji – kažejo na višji bralni dosežek pri teh dveh skupinah procesov
razumevanja branja v prid deklicam.
Trendi
Trendi bralne pismenosti četrtošolcev za Slovenijo (podobno je tudi z med-
narodnim povprečjem) kažejo na vedno več dobrih bralcev – trendi so pozi-
tivni. Tudi pri trendih glede na spol je v Sloveniji mogoče opaziti, da dečki in
deklice napredujejo približno enakomerno. Medtem ko v PIRLS 2001 in 2006
ni bilo statistično značilne razlike med branjem literarnih in informativnih be-
sedil, se v letu 2011 ta razlika (tudi v točkah) zviša tako, da postane tudi stati-
stično značilna. Dosežki pri literarnih besedilih v letu 2011 so bili boljši kakor
dosežki pri informativnih besedilih. V letu 2016 je bilo obratno – dosežki pri
informativnih besedilih so statistično značilno višji kakor dosežki pri literar-
nih besedilih.
Razlike med PIRLS in ePIRLS
Rezultati četrtošolcev v Sloveniji so bili višji pri PIRLS kot pri ePIRLS – se pra-
vi pri branju informativnih besedil in reševanju nalog na papirju kakor pri bra-
nju in reševanju nalog na računalniku. Pri ePIRLS-u najnižji mednarodni mejnik
branja dosega okoli 95 % naših učencev, srednjega okoli 78 %, višjega okoli 39
% in najvišjega okoli 5 % učencev.
bralna pismenost četrtošolcev in četrtošolk v sloveniji
Bralni dosežki četrtošolcev v Sloveniji so bili (tudi leta 2016) nad mednarodnim
povprečjem sodelujočih držav. Nižji mednarodni mejnik branja dosega približ-
no 96 % naših učencev, 83 % srednjega, 49 % višjega in približno 11 % najvišji
mednarodni bralni mejnik. Besedila za preverjanje bralnih dosežkov četrtošol-
cev, ki zagotavljajo podlago za oceno bralnih dosežkov, se delijo glede na na-
men branja in na procese razumevanja. Zato v monografiji predstavljamo po-
samezne rezultate tudi glede na to.
Razlike po spolu
V Sloveniji (kar je tudi značilnost mednarodnega povprečja) deklice dosega-
jo višje bralne dosežke kakor dečki. Razlike po spolu so evidentne tudi takrat,
ko pogledamo rezultate bralnih dosežkov glede na namen branja. V obeh pri-
merih – branje literarnih besedil in branje informativnih besedil – so dosež-
ki deklic boljši oziroma višji. Tudi rezultati bralnih dosežkov glede na proce-
142 se razumevanja – priklic in preprosto sklepanje proti interpretaciji, integraciji
in evalvaciji – kažejo na višji bralni dosežek pri teh dveh skupinah procesov
razumevanja branja v prid deklicam.
Trendi
Trendi bralne pismenosti četrtošolcev za Slovenijo (podobno je tudi z med-
narodnim povprečjem) kažejo na vedno več dobrih bralcev – trendi so pozi-
tivni. Tudi pri trendih glede na spol je v Sloveniji mogoče opaziti, da dečki in
deklice napredujejo približno enakomerno. Medtem ko v PIRLS 2001 in 2006
ni bilo statistično značilne razlike med branjem literarnih in informativnih be-
sedil, se v letu 2011 ta razlika (tudi v točkah) zviša tako, da postane tudi stati-
stično značilna. Dosežki pri literarnih besedilih v letu 2011 so bili boljši kakor
dosežki pri informativnih besedilih. V letu 2016 je bilo obratno – dosežki pri
informativnih besedilih so statistično značilno višji kakor dosežki pri literar-
nih besedilih.
Razlike med PIRLS in ePIRLS
Rezultati četrtošolcev v Sloveniji so bili višji pri PIRLS kot pri ePIRLS – se pra-
vi pri branju informativnih besedil in reševanju nalog na papirju kakor pri bra-
nju in reševanju nalog na računalniku. Pri ePIRLS-u najnižji mednarodni mejnik
branja dosega okoli 95 % naših učencev, srednjega okoli 78 %, višjega okoli 39
% in najvišjega okoli 5 % učencev.
bralna pismenost četrtošolcev in četrtošolk v sloveniji
