Page 185 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2019. Digitalna knjižnica, Dissertationes 37
P. 185
prispevek erasmus+ mobilnosti k profesionalnemu razvoju visokošolskih učiteljev
k razvoju kakovosti učenja in poučevanja. Prav tako zgolj tretjina visoko-
šolskega osebja meni, da je mobilnost osebja precej ali zelo spodbujana s
strani njihove institucije.
Tabela 14: Vpliv mobilnosti na institucionalni odnos do pedagoškega procesa
Vpliv mobilnosti na institucionalni odnos do pedagoškega procesa Delež
(odgovori 4 − strinjam se in 5 − zelo se strinjam) odgovorov
(N = 885)
Mobilnost bo prispevala k večji vključenosti moje institucije v razvoj kurikula.
Mobilnost je že prispevala k večji vključenosti moje institucije v razvoj kurikula. 50 %
42 %
Tabela 15: Spodbujanje mobilnosti osebja, kot del institucionalne strategije
Učinki Delež
(odgovori 4 − precej in 5 − zelo) odgovorov
Ali vaša organizacija aktivno spodbuja mobilnost osebja kot del svoje institucio- (N = 885)
nalne strategije (kot so npr. splošna strategija, strategija za razvoj osebja ali strate- 34 %
gija za internacionalizacijo)?
Kljub temu da mednarodna mobilnost ni načrtno spodbujana s stra-
ni institucij, je le-ta tudi različno priznavana. Pri manj kot polovici je sode-
lovanje na mobilnosti vključeno v njihovo spremljanje, vrednotenje in oce-
njevanje dela. Tretjini je priznana le neformalno, 11 % pa sploh ne. Kljub
temu pa kar 69,8 % visokošolskih učiteljev v svojih odgovorih poroča, da je
zadovoljnih z načinom priznavanja.
Tabela 16: Priznavanje mobilnosti 44 %
41 %
Na kakšen način vam je mobilnost v tujino priznana (N = 885): 35 %
Je del mojega letnega plana dela. 0%
Vključena je v mojo letno oceno. 11 %
Je neformalno priznana s strani vodstva (npr. vodja oddelka, dekan, rektor)
Vpliva na povečanje plače.
Sploh ni priznana.
Zaključek
Internacionalizacija visokega šolstva je pomemben vzvod za izboljšanje ka-
kovosti visokošolskega poučevanja, raziskovanja in drugih učinkov, ki jih
visoko šolstvo kot ključna družbena dejavnost prinaša širši družbi. Inter-
nacionalizacija spodbuja učenje in poučevanje na podlagi internacionali-
ziranega kurikula, kar študente bolje pripravlja na življenje in delovanje v
vedno bolj globaliziranem okolju.
185
k razvoju kakovosti učenja in poučevanja. Prav tako zgolj tretjina visoko-
šolskega osebja meni, da je mobilnost osebja precej ali zelo spodbujana s
strani njihove institucije.
Tabela 14: Vpliv mobilnosti na institucionalni odnos do pedagoškega procesa
Vpliv mobilnosti na institucionalni odnos do pedagoškega procesa Delež
(odgovori 4 − strinjam se in 5 − zelo se strinjam) odgovorov
(N = 885)
Mobilnost bo prispevala k večji vključenosti moje institucije v razvoj kurikula.
Mobilnost je že prispevala k večji vključenosti moje institucije v razvoj kurikula. 50 %
42 %
Tabela 15: Spodbujanje mobilnosti osebja, kot del institucionalne strategije
Učinki Delež
(odgovori 4 − precej in 5 − zelo) odgovorov
Ali vaša organizacija aktivno spodbuja mobilnost osebja kot del svoje institucio- (N = 885)
nalne strategije (kot so npr. splošna strategija, strategija za razvoj osebja ali strate- 34 %
gija za internacionalizacijo)?
Kljub temu da mednarodna mobilnost ni načrtno spodbujana s stra-
ni institucij, je le-ta tudi različno priznavana. Pri manj kot polovici je sode-
lovanje na mobilnosti vključeno v njihovo spremljanje, vrednotenje in oce-
njevanje dela. Tretjini je priznana le neformalno, 11 % pa sploh ne. Kljub
temu pa kar 69,8 % visokošolskih učiteljev v svojih odgovorih poroča, da je
zadovoljnih z načinom priznavanja.
Tabela 16: Priznavanje mobilnosti 44 %
41 %
Na kakšen način vam je mobilnost v tujino priznana (N = 885): 35 %
Je del mojega letnega plana dela. 0%
Vključena je v mojo letno oceno. 11 %
Je neformalno priznana s strani vodstva (npr. vodja oddelka, dekan, rektor)
Vpliva na povečanje plače.
Sploh ni priznana.
Zaključek
Internacionalizacija visokega šolstva je pomemben vzvod za izboljšanje ka-
kovosti visokošolskega poučevanja, raziskovanja in drugih učinkov, ki jih
visoko šolstvo kot ključna družbena dejavnost prinaša širši družbi. Inter-
nacionalizacija spodbuja učenje in poučevanje na podlagi internacionali-
ziranega kurikula, kar študente bolje pripravlja na življenje in delovanje v
vedno bolj globaliziranem okolju.
185
