Page 186 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2019. Digitalna knjižnica, Dissertationes 37
P. 186
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju
Študija učinka Erasmus za leto 2014 je ugotovila, da cilja evropskega
visokošolskega prostora (EHEA) – da bo imelo do leta 2020 20 % študen-
tov v Evropskem visokošolskem prostoru (EHEA) izkušnje z mednarodno
mobilnostjo kot del študija – ne bo mogoče doseči brez internacionalizacije
doma. Ta proces pa je odvisen od izkušenj in znanja visokošolskega osebja,
zato je pomembno, da se mobilnost osebja vključi med glavne prednostne
naloge strategij internacionalizacije visokošolskih ustanov (Evropska ko-
misija, 2014: 20). Visokošolsko učno osebje ima z mobilnostjo možnost ra-
zvoja znanj in spretnosti povezanih z učenjem in poučevanjem. Ta znanja
in spretnosti lahko pozitivno spreminjajo tudi njihovo domačo institucijo,
izpostavljajo inovativne metode učenja in poučevanja ter se odražajo v no-
vih skupnih programih ali raziskovalnih sodelovanjih, kot tudi spodbujajo
več študentov in osebja, da sodelujejo v programih mobilnosti.
V Strategiji mobilnosti za boljše učenje 2012 je ministrska konferenca
EHEA spodbudila visokošolske institucije, da zagotovijo ustrezno prizna-
nje za pridobljene kompetence v tujini (EHEA, 2012: 5). Poročilo delovne
skupine BFUG za mobilnost in internacionalizacijo za obdobje 2012–2015 v
svojih priporočilih za povečanje mobilnosti osebja v EHEA prav tako pou-
darja potrebo po spodbujanju in podpiranju mobilnost osebja, priznavanju
le tega ter preglednosti priložnosti in izbirnih postopkov za osebje na naci-
onalni in mednarodni ravni (EHEA, 2015: 24).
Tudi slovenski visokošolski učitelji pripisujejo internacionalizaciji ve-
lik pomen in iščejo možnosti za mednarodno sodelovanje, kar potrjujejo
rezultati raziskave med visokošolskimi učitelji, ki poročajo, da jih je v tujini
poučevalo že 28 % (Klemenčič et al., 2013). Kljub temu pa analiza končnih
vprašalnikov udeležencev mobilnosti Erasmus+ kaže, da je v največji meri
interes udeležbe visokošolskega osebja na mobilnosti predvsem vzpostav-
ljanje novih stikov ter deljenje znanja in razvoj lastnih kompetenc. Razme-
roma nizek je motivacijski interes glede aktivnega uvajanja in/ali izvajanja
novih metod poučevanja ter razvoj kurikula. To potrjuje predhodne ugo-
tovitve drugih raziskav (Bracht et al., 2006; Klemenčič in Flander, 2013), da
se učinki mobilnosti osebja najmanj kažejo v oblikah, ki najbolj neposred-
no posegajo v običajno delovno rutino visokošolskih učiteljev (internacio-
nalizacija doma ter internacionalizacija kurikula). Te aktivnosti najbolj ne-
posredno posegajo v običajno delovno rutino visokošolskih učiteljev in so
odvisne od umeščenosti, spodbujanja ter priznavanja mednarodne mobil-
nosti osebja na instituciji ter različnih pogledov na namene in prednosti
internacionalizacije. Visokošolski učitelji pri delu s študenti na gostujočih
186
Študija učinka Erasmus za leto 2014 je ugotovila, da cilja evropskega
visokošolskega prostora (EHEA) – da bo imelo do leta 2020 20 % študen-
tov v Evropskem visokošolskem prostoru (EHEA) izkušnje z mednarodno
mobilnostjo kot del študija – ne bo mogoče doseči brez internacionalizacije
doma. Ta proces pa je odvisen od izkušenj in znanja visokošolskega osebja,
zato je pomembno, da se mobilnost osebja vključi med glavne prednostne
naloge strategij internacionalizacije visokošolskih ustanov (Evropska ko-
misija, 2014: 20). Visokošolsko učno osebje ima z mobilnostjo možnost ra-
zvoja znanj in spretnosti povezanih z učenjem in poučevanjem. Ta znanja
in spretnosti lahko pozitivno spreminjajo tudi njihovo domačo institucijo,
izpostavljajo inovativne metode učenja in poučevanja ter se odražajo v no-
vih skupnih programih ali raziskovalnih sodelovanjih, kot tudi spodbujajo
več študentov in osebja, da sodelujejo v programih mobilnosti.
V Strategiji mobilnosti za boljše učenje 2012 je ministrska konferenca
EHEA spodbudila visokošolske institucije, da zagotovijo ustrezno prizna-
nje za pridobljene kompetence v tujini (EHEA, 2012: 5). Poročilo delovne
skupine BFUG za mobilnost in internacionalizacijo za obdobje 2012–2015 v
svojih priporočilih za povečanje mobilnosti osebja v EHEA prav tako pou-
darja potrebo po spodbujanju in podpiranju mobilnost osebja, priznavanju
le tega ter preglednosti priložnosti in izbirnih postopkov za osebje na naci-
onalni in mednarodni ravni (EHEA, 2015: 24).
Tudi slovenski visokošolski učitelji pripisujejo internacionalizaciji ve-
lik pomen in iščejo možnosti za mednarodno sodelovanje, kar potrjujejo
rezultati raziskave med visokošolskimi učitelji, ki poročajo, da jih je v tujini
poučevalo že 28 % (Klemenčič et al., 2013). Kljub temu pa analiza končnih
vprašalnikov udeležencev mobilnosti Erasmus+ kaže, da je v največji meri
interes udeležbe visokošolskega osebja na mobilnosti predvsem vzpostav-
ljanje novih stikov ter deljenje znanja in razvoj lastnih kompetenc. Razme-
roma nizek je motivacijski interes glede aktivnega uvajanja in/ali izvajanja
novih metod poučevanja ter razvoj kurikula. To potrjuje predhodne ugo-
tovitve drugih raziskav (Bracht et al., 2006; Klemenčič in Flander, 2013), da
se učinki mobilnosti osebja najmanj kažejo v oblikah, ki najbolj neposred-
no posegajo v običajno delovno rutino visokošolskih učiteljev (internacio-
nalizacija doma ter internacionalizacija kurikula). Te aktivnosti najbolj ne-
posredno posegajo v običajno delovno rutino visokošolskih učiteljev in so
odvisne od umeščenosti, spodbujanja ter priznavanja mednarodne mobil-
nosti osebja na instituciji ter različnih pogledov na namene in prednosti
internacionalizacije. Visokošolski učitelji pri delu s študenti na gostujočih
186
