Page 187 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2019. Digitalna knjižnica, Dissertationes 37
P. 187
prispevek erasmus+ mobilnosti k profesionalnemu razvoju visokošolskih učiteljev
institucijah v tujini sicer prepoznavajo priložnosti za internacionalizacijo
doma, ne uvajajo pa tega v svoje poučevanje na domači instituciji.
Erasmus študija učinkov (2014 Erasmus Impact Study) je pokazala, da
mobilnost osebja spodbuja internacionalizacijo visokošolskih sistemov in
sodelovanje med institucijami. Spodbuja tudi internacionalizacijo doma,
povečuje sodelovanje z gospodarstvom in krepi institucionalno inovativ-
nost (npr. metode poučevanja, kurikul, dobre prakse). Rezultati te študije
kažejo, da 81 % mobilnega osebja opaža pozitivne učinke na kakovost nji-
hovega poučevanja ter na multidisciplinarno in vse organizacijsko sodelo-
vanje na področju poučevanja, 95 % vodstev visokošolskih institucij pa do-
jema mobilnost osebja kot ključno za pridobivanje novih znanj in podporo
internacionalizaciji doma.
Naše ugotovitve kažejo, da v Sloveniji mednarodna mobilnost visoko-
šolskega osebja ni načrtno spodbujana s strani institucij in je posledično
tudi različno priznavana. Pri manj kot polovici udeležencev je sodelovanje
na mobilnosti vključeno v njihovo spremljanje, vrednotenje in ocenjeva-
nje dela. Tretjini je priznana le neformalno, 11 % pa sploh ne. To potrjuje
ugotovitve (Braht et al., 2006), da je vpliv mednarodne mobilnosti na ver-
tikalno mobilnost in karierno napredovanje precej šibek, saj učitelji za ta
prizadevanja na svojih matičnih institucijah niso posebej nagrajeni (nap-
redovanje, nagrajevanje, habilitiranje, manjše obremenitve dela itd.) (ibid.).
Kljub temu pa kar 69,8 % visokošolskih učiteljev v svojih odgovorih poro-
ča, da je zadovoljnih z načinom priznavanja, kar lahko pomeni ali da ima-
jo premajhna pričakovanja ali pa, da tudi sami ne vidijo neposredne pove-
zave med mobilnostjo in svojim poučevanjem.
Nedvomno bi bila za nadaljnje ugotovitve smiselna bolj poglobljena
analiza podatkov, predvsem v smeri primerjave med učinki na učno ose-
bje, ki je strateško spodbujano, in tistim, ki to ni, ter primerjave med uč-
nim osebjem z večkratno in enkratno mobilnostjo, da bi se ugotovil vpliv
teh elementov na učinke mobilnosti visokošolskega osebja.
Literatura
Bracht, Oliver, Constanze Engel, Kerstine Janson, Albert Over, Harald Schom-
burg in Ulrich Teichler. The professional value of Erasmus Mobility. In-
ternational Centre for Higher Education Research (INCHER-Kassel).
Kassel: University of Kassel, 2006. http://ec.europa.eu/education/pro-
grammes/socrates/erasmus/evalcareer.pdf.
187
institucijah v tujini sicer prepoznavajo priložnosti za internacionalizacijo
doma, ne uvajajo pa tega v svoje poučevanje na domači instituciji.
Erasmus študija učinkov (2014 Erasmus Impact Study) je pokazala, da
mobilnost osebja spodbuja internacionalizacijo visokošolskih sistemov in
sodelovanje med institucijami. Spodbuja tudi internacionalizacijo doma,
povečuje sodelovanje z gospodarstvom in krepi institucionalno inovativ-
nost (npr. metode poučevanja, kurikul, dobre prakse). Rezultati te študije
kažejo, da 81 % mobilnega osebja opaža pozitivne učinke na kakovost nji-
hovega poučevanja ter na multidisciplinarno in vse organizacijsko sodelo-
vanje na področju poučevanja, 95 % vodstev visokošolskih institucij pa do-
jema mobilnost osebja kot ključno za pridobivanje novih znanj in podporo
internacionalizaciji doma.
Naše ugotovitve kažejo, da v Sloveniji mednarodna mobilnost visoko-
šolskega osebja ni načrtno spodbujana s strani institucij in je posledično
tudi različno priznavana. Pri manj kot polovici udeležencev je sodelovanje
na mobilnosti vključeno v njihovo spremljanje, vrednotenje in ocenjeva-
nje dela. Tretjini je priznana le neformalno, 11 % pa sploh ne. To potrjuje
ugotovitve (Braht et al., 2006), da je vpliv mednarodne mobilnosti na ver-
tikalno mobilnost in karierno napredovanje precej šibek, saj učitelji za ta
prizadevanja na svojih matičnih institucijah niso posebej nagrajeni (nap-
redovanje, nagrajevanje, habilitiranje, manjše obremenitve dela itd.) (ibid.).
Kljub temu pa kar 69,8 % visokošolskih učiteljev v svojih odgovorih poro-
ča, da je zadovoljnih z načinom priznavanja, kar lahko pomeni ali da ima-
jo premajhna pričakovanja ali pa, da tudi sami ne vidijo neposredne pove-
zave med mobilnostjo in svojim poučevanjem.
Nedvomno bi bila za nadaljnje ugotovitve smiselna bolj poglobljena
analiza podatkov, predvsem v smeri primerjave med učinki na učno ose-
bje, ki je strateško spodbujano, in tistim, ki to ni, ter primerjave med uč-
nim osebjem z večkratno in enkratno mobilnostjo, da bi se ugotovil vpliv
teh elementov na učinke mobilnosti visokošolskega osebja.
Literatura
Bracht, Oliver, Constanze Engel, Kerstine Janson, Albert Over, Harald Schom-
burg in Ulrich Teichler. The professional value of Erasmus Mobility. In-
ternational Centre for Higher Education Research (INCHER-Kassel).
Kassel: University of Kassel, 2006. http://ec.europa.eu/education/pro-
grammes/socrates/erasmus/evalcareer.pdf.
187
