Page 179 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2019. Digitalna knjižnica, Dissertationes 37
P. 179
prispevek erasmus+ mobilnosti k profesionalnemu razvoju visokošolskih učiteljev
dente in osebje ter za zagotavljanje njenega pomembnega prispevka k druž-
bi.« (ibid.: 283) Revidirana definicija poudarja tri ključne elemente: da je
proces internacionalizacije načrtovan, da vključuje vse študente in visoko-
šolske učitelje, ter poudarja, da ni cilj sam po sebi, temveč proces, ki vpli-
va na dvig kakovosti visokošolskih institucij ter njihov prispevek k razvo-
ju družbe (ibid.: 29).
Internacionalizacija doma in internacionalizacija kurikula
Internacionalizacija doma (ang. Internationalisation at Home) se je obliko-
vala kot odziv na veliko osredotočanje na mobilnost s poudarjanjem po-
mena zagotavljanja mednarodne dimenzije vsem študentom, ne le pešči-
ci mobilnih (Crowther et al., 2001). Osredotoča se na kurikul, poučevanje
in učenje ter učne izide in je zato tista oblika internacionalizacije, ki najbolj
neposredno povezuje internacionalizacijo z učenjem in poučevanjem. Be-
elen in Jones (2015) sta internacionalizacijo doma opredelila kot: »/…/ na-
mensko integracijo mednarodne in medkulturne dimenzije v formalni in
neformalni kurikul za vse študente v domačem učnem okolju.« (ibid.: 69)
Eno izmed ključnih vprašanj internacionalizacije študija doma je,
kako pomagati nemobilnim študentom razviti mednarodno znanje in
kompetence (Crowther et al., 2000; Weacher, 2003). Da bi to dosegli, mora-
jo biti učni izidi, vsebine, aktivnosti poučevanja in učenja ter tudi ocenje-
vanje in vrednotenje načrtovano in sistematično internacionalizirani. Le
tako se lahko zagotovi, da vsi študenti razvijejo mednarodne, medkulturne
in globalne vidike in razumevanje. V ta namen se lahko uporabljajo števil-
ne metode in aktivnosti, na primer mednarodna literatura, gostujoči pre-
davatelji iz lokalnih medkulturnih skupin, mednarodnih podjetij ali tujih
visokošolskih institucij, mednarodni primeri, sodelovalno učenje s sovr-
stniki v tujini prek digitalnih orodij ter številne druge (de Wit et al., 2015).
Internacionalizacija kurikula (ang. Internationalisation of Curri-
culum) je soroden pojem, ki se je razvil predvsem v angleško govorečih dr-
žavah kot odziv na prisotnost velikega števila tujih študentov (de Wit et al.,
2015). Definicija internacionalizacije kurikula, kot jo je opredelila B. Leask
(2015), poudarja prepletenost obeh konceptov: »[Internacionalizacija kuri-
kula je] vključevanje mednarodne, medkulturne in/ali globalne dimenzije
v kurikul in učne izide, ocenjevanje, učne metode in podporne storitve pro-
grama ali študija.« (ibid.: 9). »/Rezultat je internacionaliziran kurikul, ki/
spodbuja vse študente za internacionalizirano ozaveščeno raziskovanje ter
kulturno in jezikovno raznolikost z namenskim razvojem mednarodnih in
179
dente in osebje ter za zagotavljanje njenega pomembnega prispevka k druž-
bi.« (ibid.: 283) Revidirana definicija poudarja tri ključne elemente: da je
proces internacionalizacije načrtovan, da vključuje vse študente in visoko-
šolske učitelje, ter poudarja, da ni cilj sam po sebi, temveč proces, ki vpli-
va na dvig kakovosti visokošolskih institucij ter njihov prispevek k razvo-
ju družbe (ibid.: 29).
Internacionalizacija doma in internacionalizacija kurikula
Internacionalizacija doma (ang. Internationalisation at Home) se je obliko-
vala kot odziv na veliko osredotočanje na mobilnost s poudarjanjem po-
mena zagotavljanja mednarodne dimenzije vsem študentom, ne le pešči-
ci mobilnih (Crowther et al., 2001). Osredotoča se na kurikul, poučevanje
in učenje ter učne izide in je zato tista oblika internacionalizacije, ki najbolj
neposredno povezuje internacionalizacijo z učenjem in poučevanjem. Be-
elen in Jones (2015) sta internacionalizacijo doma opredelila kot: »/…/ na-
mensko integracijo mednarodne in medkulturne dimenzije v formalni in
neformalni kurikul za vse študente v domačem učnem okolju.« (ibid.: 69)
Eno izmed ključnih vprašanj internacionalizacije študija doma je,
kako pomagati nemobilnim študentom razviti mednarodno znanje in
kompetence (Crowther et al., 2000; Weacher, 2003). Da bi to dosegli, mora-
jo biti učni izidi, vsebine, aktivnosti poučevanja in učenja ter tudi ocenje-
vanje in vrednotenje načrtovano in sistematično internacionalizirani. Le
tako se lahko zagotovi, da vsi študenti razvijejo mednarodne, medkulturne
in globalne vidike in razumevanje. V ta namen se lahko uporabljajo števil-
ne metode in aktivnosti, na primer mednarodna literatura, gostujoči pre-
davatelji iz lokalnih medkulturnih skupin, mednarodnih podjetij ali tujih
visokošolskih institucij, mednarodni primeri, sodelovalno učenje s sovr-
stniki v tujini prek digitalnih orodij ter številne druge (de Wit et al., 2015).
Internacionalizacija kurikula (ang. Internationalisation of Curri-
culum) je soroden pojem, ki se je razvil predvsem v angleško govorečih dr-
žavah kot odziv na prisotnost velikega števila tujih študentov (de Wit et al.,
2015). Definicija internacionalizacije kurikula, kot jo je opredelila B. Leask
(2015), poudarja prepletenost obeh konceptov: »[Internacionalizacija kuri-
kula je] vključevanje mednarodne, medkulturne in/ali globalne dimenzije
v kurikul in učne izide, ocenjevanje, učne metode in podporne storitve pro-
grama ali študija.« (ibid.: 9). »/Rezultat je internacionaliziran kurikul, ki/
spodbuja vse študente za internacionalizirano ozaveščeno raziskovanje ter
kulturno in jezikovno raznolikost z namenskim razvojem mednarodnih in
179
