Page 177 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2019. Digitalna knjižnica, Dissertationes 37
P. 177
Prispevek Erasmus+ mobilnosti za namen
poučevanja k profesionalnemu razvoju
visokošolskih učiteljev
Neža Pajnič in Alenka Flander
Različne študije, evalvacije in razprave o internacionalizaciji visokega šol-
stva (VŠ) izpostavljajo pozitivne učinke internacionalizacije na izboljševa-
nje kakovosti učenja in poučevanja ter izvajanje znanstvenoraziskovalne
dejavnosti in ostalih podpornih aktivnosti v VŠ tako na individualni (štu-
denti, osebje) kot tudi širši institucionalni in nacionalni ravni, kar vklju-
čuje tudi internacionalizacijo visokošolskih zavodov, krepitev aktivnosti
mednarodnega sodelovanja in krepitev mednarodne dimenzije pri študi-
ju doma ter v tem kontekst posodobitev visokošolskih institucij in nacio-
nalnih sistemov.
Spodbujanje kakovosti poučevanja in učenja je v ospredju politik
EHEA, h katerim so se zavezale članice po podpisu Erevanskega komu-
nikeja. Ta cilj se jasno odraža tudi v novih Standardih in smernicah (ESG,
2015), ki v točki 1.3 izpostavljajo kot standard, da visokošolski zavodi po-
skrbijo, da se programi izvajajo tako, da spodbujajo aktivno vlogo študen-
tov pri oblikovanju učnega procesa in da ocenjevanje študentov odraža ta
pristop. Medtem, ko je mobilnost študentov večinoma jasno izpostavljena
v institucionalnih in nacionalnih strategijah in interesih, je mobilnost aka-
demskega osebja precej manj strateško razvita, vendar postaja preko inter-
nacionalizacije vedno bolj pomembna (de Wit et al., 2015). Mednarodne iz-
menjave z namenom poučevanja in raziskovanja v večini primerov trajajo
le nekaj dni ali tednov in zato ne prinašajo dolgotrajnega učinka na institu-
cije in so le redko tudi priznane za namen kariernega razvoja (Racké, 2013).
177
poučevanja k profesionalnemu razvoju
visokošolskih učiteljev
Neža Pajnič in Alenka Flander
Različne študije, evalvacije in razprave o internacionalizaciji visokega šol-
stva (VŠ) izpostavljajo pozitivne učinke internacionalizacije na izboljševa-
nje kakovosti učenja in poučevanja ter izvajanje znanstvenoraziskovalne
dejavnosti in ostalih podpornih aktivnosti v VŠ tako na individualni (štu-
denti, osebje) kot tudi širši institucionalni in nacionalni ravni, kar vklju-
čuje tudi internacionalizacijo visokošolskih zavodov, krepitev aktivnosti
mednarodnega sodelovanja in krepitev mednarodne dimenzije pri študi-
ju doma ter v tem kontekst posodobitev visokošolskih institucij in nacio-
nalnih sistemov.
Spodbujanje kakovosti poučevanja in učenja je v ospredju politik
EHEA, h katerim so se zavezale članice po podpisu Erevanskega komu-
nikeja. Ta cilj se jasno odraža tudi v novih Standardih in smernicah (ESG,
2015), ki v točki 1.3 izpostavljajo kot standard, da visokošolski zavodi po-
skrbijo, da se programi izvajajo tako, da spodbujajo aktivno vlogo študen-
tov pri oblikovanju učnega procesa in da ocenjevanje študentov odraža ta
pristop. Medtem, ko je mobilnost študentov večinoma jasno izpostavljena
v institucionalnih in nacionalnih strategijah in interesih, je mobilnost aka-
demskega osebja precej manj strateško razvita, vendar postaja preko inter-
nacionalizacije vedno bolj pomembna (de Wit et al., 2015). Mednarodne iz-
menjave z namenom poučevanja in raziskovanja v večini primerov trajajo
le nekaj dni ali tednov in zato ne prinašajo dolgotrajnega učinka na institu-
cije in so le redko tudi priznane za namen kariernega razvoja (Racké, 2013).
177
