Page 178 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2019. Digitalna knjižnica, Dissertationes 37
P. 178
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju
Strateški pristop k akademski mobilnosti prinaša prednosti za spodbuja-
nje kakovosti poučevanja in raziskovanja, kot tudi splošnega profesional-
nega razvoja (Colucci et al., 2014). Osebje z mednarodno izkušnjo predsta-
vlja dodano vrednost za poučevanje z novimi metodami dela, raznolikimi
primeri in je pomembno še posebej v državah, kjer je le malo internaciona-
lizacije pri akademskem zaposlovanju zaradi regulatornih ali drugih ome-
jitev (ibid.).
V prispevku so predstavljeni nekateri ključni pojmi s področja inter-
nacionalizacije visokega šolstva. Empirični del predstavlja analiza poročil
mobilnosti osebja za namene poučevanja v okviru programa Erasmus+, na
katere elemente njihovega profesionalnega razvoja je, po mnenju sodelu-
jočega akademskega osebja, njihova mobilnost najbolj vplivala ter kakšen
prispevek je imela na njihovo matično institucijo, kot tudi na tujo instituci-
jo, na kateri so gostovali.
Internacionalizacija visokega šolstva
V znanstveni literaturi je internacionalizacija najpogosteje opredeljena kot
»proces integracije mednarodne, medkulturne in globalne razsežnosti v
namen, funkcije ali izvajanje visokošolskega izobraževanja« (Knight, 2004:
9). To pomeni tako širjenje mreže in poglabljanje mednarodnega sodelova-
nja kakor tudi oblikovanje predmetov v tujih jezikih, vključevanje medna-
rodnih tem v kurikulum (študijski načrt), sodelovanje v mednarodnih raz-
iskovalnih projektih ipd.
Različne študije, evalvacije in razprave o internacionalizaciji visokega
šolstva poudarjajo pozitivne učinke internacionalizacije na kakovost viso-
košolskega izobraževanja. Ti učinki so zaznani tako na individualni ravni
(študenti, akademsko in strokovno osebje) kot tudi širše (institucionalna,
nacionalna in mednarodna raven) (Bracht et al., 2006; Flander, 2012; Kle-
menčič in Flander, 2013; Klemenčič et al., 2013; Teichler in Maiworm, 1997).
V našem prispevku uporabljamo definicijo internacionalizacije, ki jo
je oblikovala J. Knight (2004: 9): »Internacionalizacija v visokem šolstvu je
proces integracije mednarodne, medkulturne ali globalne razsežnosti v na-
mene, funkcije in izvajanje visokošolskega izobraževanja.« De Wit in so-
delavci (2015) so leta 2015 posodobili definicijo J. Knight (2004), v kateri je
povezava s kakovostjo izobraževanja eksplicitno izpostavljena: »Internaci-
onalizacija je načrten proces integracije mednarodne, medkulturne ali glo-
balne razsežnosti v namen, funkcije in izvajanje terciarnega izobraževanja
z namenom krepitve kakovosti izobraževanja in raziskovanja za vse štu-
178
Strateški pristop k akademski mobilnosti prinaša prednosti za spodbuja-
nje kakovosti poučevanja in raziskovanja, kot tudi splošnega profesional-
nega razvoja (Colucci et al., 2014). Osebje z mednarodno izkušnjo predsta-
vlja dodano vrednost za poučevanje z novimi metodami dela, raznolikimi
primeri in je pomembno še posebej v državah, kjer je le malo internaciona-
lizacije pri akademskem zaposlovanju zaradi regulatornih ali drugih ome-
jitev (ibid.).
V prispevku so predstavljeni nekateri ključni pojmi s področja inter-
nacionalizacije visokega šolstva. Empirični del predstavlja analiza poročil
mobilnosti osebja za namene poučevanja v okviru programa Erasmus+, na
katere elemente njihovega profesionalnega razvoja je, po mnenju sodelu-
jočega akademskega osebja, njihova mobilnost najbolj vplivala ter kakšen
prispevek je imela na njihovo matično institucijo, kot tudi na tujo instituci-
jo, na kateri so gostovali.
Internacionalizacija visokega šolstva
V znanstveni literaturi je internacionalizacija najpogosteje opredeljena kot
»proces integracije mednarodne, medkulturne in globalne razsežnosti v
namen, funkcije ali izvajanje visokošolskega izobraževanja« (Knight, 2004:
9). To pomeni tako širjenje mreže in poglabljanje mednarodnega sodelova-
nja kakor tudi oblikovanje predmetov v tujih jezikih, vključevanje medna-
rodnih tem v kurikulum (študijski načrt), sodelovanje v mednarodnih raz-
iskovalnih projektih ipd.
Različne študije, evalvacije in razprave o internacionalizaciji visokega
šolstva poudarjajo pozitivne učinke internacionalizacije na kakovost viso-
košolskega izobraževanja. Ti učinki so zaznani tako na individualni ravni
(študenti, akademsko in strokovno osebje) kot tudi širše (institucionalna,
nacionalna in mednarodna raven) (Bracht et al., 2006; Flander, 2012; Kle-
menčič in Flander, 2013; Klemenčič et al., 2013; Teichler in Maiworm, 1997).
V našem prispevku uporabljamo definicijo internacionalizacije, ki jo
je oblikovala J. Knight (2004: 9): »Internacionalizacija v visokem šolstvu je
proces integracije mednarodne, medkulturne ali globalne razsežnosti v na-
mene, funkcije in izvajanje visokošolskega izobraževanja.« De Wit in so-
delavci (2015) so leta 2015 posodobili definicijo J. Knight (2004), v kateri je
povezava s kakovostjo izobraževanja eksplicitno izpostavljena: »Internaci-
onalizacija je načrten proces integracije mednarodne, medkulturne ali glo-
balne razsežnosti v namen, funkcije in izvajanje terciarnega izobraževanja
z namenom krepitve kakovosti izobraževanja in raziskovanja za vse štu-
178
