Page 152 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2019. Digitalna knjižnica, Dissertationes 37
P. 152
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju
pokazati, da ovire niso nepremostljive (kar naj bi dokazovali zgledi v knji-
gi), da lahko ženske danes odpravijo ovire za tiste, ki bodo prišle za njimi,
tako kot naj bi to storile ženske, predstavljene v knjigi (»moč, ki spreminja
svet«) (Favilli in Cavallo, 2018, predgovor). K temu retrospektivnemu opol-
nomočenju oziroma iskanju močnih in izjemnih ženskih figur skozi zgo-
dovino bi veljalo pristopati zelo previdno.
Torej, kot kaže, je z »neoliberalnim prevzemom« koncept feministič-
nega opolnomočenja radikalno modificiran – vezan je na logiko indivi-
dualne odgovornosti za (ne)uspeh v sistemu neomejenih možnosti za vse.
To pa sega na polje izobraževanja, ker definira podobe deklištva, žensko-
sti (objektifikacija, pritisk biti čim bolj uspešna ipd.). Še več, povezave med
»tržnim feminizmom«, kapitalizmom in promoviranjem neoliberalne vizi-
je opolnomočene posameznice, kažejo, da je vsaka odločitev ali izbira lah-
ko predstavljena kot feministična preprosto zato, ker jo je opravila ženska
(Zeisler, 2017, izdaja na Kindlu). Ni pa upoštevano, kako strukturne neena-
kosti začrtujejo in omejujejo individualna prizadevanja.
Kako pa je s »feminizmom« v učbenikih in učnih načrtih?
Sledi, čisto na kratko, izsek, problemski pogled z izhodiščno oziroma de-
lovno hipotezo, ki je še ne morem ovreči ali potrditi, namreč da se o femi-
nizmu govori malo ali nič. Ne gre mi za to, kako so predstavljene ženske,
koliko jih je ipd., kar je samo po sebi obsežen problem, ampak za to, kako,
če sploh, je predstavljen feminizem. Upati je, da je presežena definicija, ki jo
še vedno najdemo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in ki je:
feminízem -zma m (ī)
v meščanski družbi gibanje žensk za enakopravnost z moškimi:
pospeševanje feminizma
Za primerjavo, spomnimo se, da je bila beseda leta po slovarju Merri-
am Webster za leto 2017 prav feminizem (je sploh treba primerjati obe defi-
niciji?): »Feminizem kot emancipatorna kolektivna dejavnost v imenu pra-
vic in interesov žensk, skupaj s teorijo politične, ekonomske in družbene
enakosti«.8
Zanima me vprašanje predstavitve oziroma obravnave feminizma:
kakšne so reprezentacije feminizma v učbenikih, učnih načrtih ... (tukaj
8 Povečano število pogledov je seveda treba pripisati aktualnim dogodkom (npr.
gibanju #MeToo), najbrž pa tudi filmom/serijam, kot je Deklina zgodba, ki temelji na
istoimenskem romanu Margaret Atwood.
152
pokazati, da ovire niso nepremostljive (kar naj bi dokazovali zgledi v knji-
gi), da lahko ženske danes odpravijo ovire za tiste, ki bodo prišle za njimi,
tako kot naj bi to storile ženske, predstavljene v knjigi (»moč, ki spreminja
svet«) (Favilli in Cavallo, 2018, predgovor). K temu retrospektivnemu opol-
nomočenju oziroma iskanju močnih in izjemnih ženskih figur skozi zgo-
dovino bi veljalo pristopati zelo previdno.
Torej, kot kaže, je z »neoliberalnim prevzemom« koncept feministič-
nega opolnomočenja radikalno modificiran – vezan je na logiko indivi-
dualne odgovornosti za (ne)uspeh v sistemu neomejenih možnosti za vse.
To pa sega na polje izobraževanja, ker definira podobe deklištva, žensko-
sti (objektifikacija, pritisk biti čim bolj uspešna ipd.). Še več, povezave med
»tržnim feminizmom«, kapitalizmom in promoviranjem neoliberalne vizi-
je opolnomočene posameznice, kažejo, da je vsaka odločitev ali izbira lah-
ko predstavljena kot feministična preprosto zato, ker jo je opravila ženska
(Zeisler, 2017, izdaja na Kindlu). Ni pa upoštevano, kako strukturne neena-
kosti začrtujejo in omejujejo individualna prizadevanja.
Kako pa je s »feminizmom« v učbenikih in učnih načrtih?
Sledi, čisto na kratko, izsek, problemski pogled z izhodiščno oziroma de-
lovno hipotezo, ki je še ne morem ovreči ali potrditi, namreč da se o femi-
nizmu govori malo ali nič. Ne gre mi za to, kako so predstavljene ženske,
koliko jih je ipd., kar je samo po sebi obsežen problem, ampak za to, kako,
če sploh, je predstavljen feminizem. Upati je, da je presežena definicija, ki jo
še vedno najdemo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in ki je:
feminízem -zma m (ī)
v meščanski družbi gibanje žensk za enakopravnost z moškimi:
pospeševanje feminizma
Za primerjavo, spomnimo se, da je bila beseda leta po slovarju Merri-
am Webster za leto 2017 prav feminizem (je sploh treba primerjati obe defi-
niciji?): »Feminizem kot emancipatorna kolektivna dejavnost v imenu pra-
vic in interesov žensk, skupaj s teorijo politične, ekonomske in družbene
enakosti«.8
Zanima me vprašanje predstavitve oziroma obravnave feminizma:
kakšne so reprezentacije feminizma v učbenikih, učnih načrtih ... (tukaj
8 Povečano število pogledov je seveda treba pripisati aktualnim dogodkom (npr.
gibanju #MeToo), najbrž pa tudi filmom/serijam, kot je Deklina zgodba, ki temelji na
istoimenskem romanu Margaret Atwood.
152
