Page 104 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2019. Digitalna knjižnica, Dissertationes 37
P. 104
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju
tov mobilnosti šolskega osebja, za katere menimo, da imajo največjo doda-
no vrednost za udeležence – ob predpostavki kakovostne in celovite pripra-
ve na mobilnost, aktivne udeležbe na mobilnosti ter refleksije ob povratku
v matično šolo. Zanimalo nas je, ali ima izobraževalni obisk na posamezni-
ka in na organizacijo kot celoto večji učinek kot strukturirani tečaj.
Metodološka opredelitev raziskave
Pri raziskovanju smo uporabili podatke iz vprašalnikov, ki jih je v skla-
du s pravili programa Erasmus+ dolžan oddati vsak udeleženec mobilnosti
po zaključeni mobilnosti in se zbirajo s pomočjo spletnega orodja za spre-
mljanje projektov (t. i. MobilityTool). Po zaključeni mobilnosti je vsakemu
udeležencu s pomočjo orodja MobilityTool samodejno poslan anketni vpra-
šalnik. Vprašalnik je izdelan z namenom spremljanja učinkov mednaro-
dnih strokovnih izpopolnjevanj. Razdeljen je na šest delov. V prvem delu
je predstavljen namen poročila za udeležence, v drugem identifikacija ude-
leženca in splošne informacije, v tretjem dosežki in učinki, v četrtem po-
trjevanje in uradno priznavanje udeležbe na mobilnosti, v petem zaključki
(splošno zadovoljstvo) in v zadnjem delu objava in pravica do uporabe in-
formacij in elektronskega naslova.
Raziskava temelji na vzorcu 781 strokovnih delavcev, ki so se v raz-
pisnih letih 2014–2017 udeležili strokovnega izpopolnjevanja v tujini prek
programa Erasmus+. Med anketiranimi prevladuje ženski spol (84 %), moš-
ki so v manjšini (16 %). Povprečna starost anketirancev je 42 let. Večina an-
ketirancev prihaja iz osnovnih (45 %) ali srednjih šol (43 %), manjšina pa
iz vrtcev (9 %) in drugih zavodov (3 %). Med vsemi anketiranimi sta dve
tretjini udeležencev sodelovali v strukturiranem tečaju, slaba tretjina se je
udeležila izobraževalnega obiska, 5 % jih je v tujini poučevalo.
Dodatno smo izvedli tudi analizo kvalitativnih podatkov, zbranih v
obliki (pol)strukturiranih intervjujev, in sicer v okviru spremljanj izvaja-
nja projektov, pod okriljem katerih so mobilnosti potekale. Intervjuji so
potekali v obliki pisnih, osebnih ali telefonskih pogovorov in jih skrbniki
projektov izvajamo dvakrat letno tekom trajanja projekta. Navajamo nekaj
primerov vprašanj: »Kakšna znanja so udeleženci pridobili na mobilnosti
in kako jih vnašajo v redno delo? Kakšne učinke mobilnosti ste zaznali pri
udeležencih? Ali se učinki razlikujejo glede na tip mobilnosti? V kolikor ste
izvedli oba tipa mobilnosti (ali vse tri), za katero izmed mobilnosti menite,
da je imela večje učinke na udeležence? Zakaj menite, da je temu tako? Ali
ste zaznali učinke tudi na organizacijo? Kakšne?«
104
tov mobilnosti šolskega osebja, za katere menimo, da imajo največjo doda-
no vrednost za udeležence – ob predpostavki kakovostne in celovite pripra-
ve na mobilnost, aktivne udeležbe na mobilnosti ter refleksije ob povratku
v matično šolo. Zanimalo nas je, ali ima izobraževalni obisk na posamezni-
ka in na organizacijo kot celoto večji učinek kot strukturirani tečaj.
Metodološka opredelitev raziskave
Pri raziskovanju smo uporabili podatke iz vprašalnikov, ki jih je v skla-
du s pravili programa Erasmus+ dolžan oddati vsak udeleženec mobilnosti
po zaključeni mobilnosti in se zbirajo s pomočjo spletnega orodja za spre-
mljanje projektov (t. i. MobilityTool). Po zaključeni mobilnosti je vsakemu
udeležencu s pomočjo orodja MobilityTool samodejno poslan anketni vpra-
šalnik. Vprašalnik je izdelan z namenom spremljanja učinkov mednaro-
dnih strokovnih izpopolnjevanj. Razdeljen je na šest delov. V prvem delu
je predstavljen namen poročila za udeležence, v drugem identifikacija ude-
leženca in splošne informacije, v tretjem dosežki in učinki, v četrtem po-
trjevanje in uradno priznavanje udeležbe na mobilnosti, v petem zaključki
(splošno zadovoljstvo) in v zadnjem delu objava in pravica do uporabe in-
formacij in elektronskega naslova.
Raziskava temelji na vzorcu 781 strokovnih delavcev, ki so se v raz-
pisnih letih 2014–2017 udeležili strokovnega izpopolnjevanja v tujini prek
programa Erasmus+. Med anketiranimi prevladuje ženski spol (84 %), moš-
ki so v manjšini (16 %). Povprečna starost anketirancev je 42 let. Večina an-
ketirancev prihaja iz osnovnih (45 %) ali srednjih šol (43 %), manjšina pa
iz vrtcev (9 %) in drugih zavodov (3 %). Med vsemi anketiranimi sta dve
tretjini udeležencev sodelovali v strukturiranem tečaju, slaba tretjina se je
udeležila izobraževalnega obiska, 5 % jih je v tujini poučevalo.
Dodatno smo izvedli tudi analizo kvalitativnih podatkov, zbranih v
obliki (pol)strukturiranih intervjujev, in sicer v okviru spremljanj izvaja-
nja projektov, pod okriljem katerih so mobilnosti potekale. Intervjuji so
potekali v obliki pisnih, osebnih ali telefonskih pogovorov in jih skrbniki
projektov izvajamo dvakrat letno tekom trajanja projekta. Navajamo nekaj
primerov vprašanj: »Kakšna znanja so udeleženci pridobili na mobilnosti
in kako jih vnašajo v redno delo? Kakšne učinke mobilnosti ste zaznali pri
udeležencih? Ali se učinki razlikujejo glede na tip mobilnosti? V kolikor ste
izvedli oba tipa mobilnosti (ali vse tri), za katero izmed mobilnosti menite,
da je imela večje učinke na udeležence? Zakaj menite, da je temu tako? Ali
ste zaznali učinke tudi na organizacijo? Kakšne?«
104
