Page 103 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2019. Digitalna knjižnica, Dissertationes 37
P. 103
učinki erasmus+ strokovnih usposabljanj v tujini na učitelje
Glede na vse navedeno bi moralo strokovno izpopolnjevanje izhaja-
ti iz izkušenj, znanja, vsakodnevnih težav in nalog strokovnega osebja ter
potekati prek aktivnih, izkustvenih metod, ki aktivirajo izkušnje pedago-
ških delavcev, omogočajo sodelovanje in komunikacijo med njimi ter vklju-
čujejo treninge reševanja stvarnih težav (Budnar, 1997, v Ivajnšič in Iva-
nuš Grmek, 2009). Ena od možnosti, ki se lahko zelo približa upoštevanju
vseh zgoraj navedenih dejavnikov, je udeležba na Erasmus+ izobraževal-
nem obisku na delovnem mestu – nekakšna večdnevna hospitacija učitelja
pri kolegu učitelju na šoli v tujini. V prispevku bi želeli izpostaviti določe-
ne elemente hospitacije, in sicer medsebojno sodelovanje in učenje učite-
ljev, izmenjavo izkušenj in primerov dobre prakse, konstruktivno povrat-
no informacijo o delu učitelja in nivo uspešnosti pri spodbujanju učenja pri
učencih.
Program Erasmus+
Erasmus+ je evropski program s področja izobraževanja in usposabljanja,
ki omogoča mednarodno sodelovanje različnim ciljnim skupinam. Med
drugim nudi možnost mobilnosti posameznikov (strokovnih delavcev) v
tujino. Cilj teh aktivnosti je doprinos k razvoju kompetenc poučevanja in
usposabljanja, širše razumevanje praks, politik in sistemov izobraževanja v
sodelujočih državah, krepitev kapacitet za uvajanje sprememb in medna-
rodnega sodelovanja v šole, večja kakovost poučevanja z namenom boljših
učnih izidov za učence in dijake, več motivacije in zadovoljstva z delom na
delovnem mestu itd. (Evropska komisija, 2019).
V okviru projektov mobilnosti šolskega osebja program ponuja tri
vrste mobilnosti: strukturirani tečaji ali usposabljanja v tujini, poučeva-
nje v tujini na šoli gostiteljici in izobraževalni obisk na delovnem mestu1
na šoli gostiteljici. Vse tri oblike sodelovanja v prvi vrsti prinašajo poziti-
ve učinke na posameznika, ob dobro pripravljenem projektu, ki je ume-
ščen v razvojni načrt šole, pa tudi na organizacijo. Pozitivni učinki sodelo-
vanja v programu EU so izpostavljeni v študiji učinkov (Sentočnik, 2013) in
vmesni evalvaciji programa Erasmus+ (Klemenčič, 2017). Konkretno sta o
učinkih sodelovanja učiteljev v projektih mobilnosti pisali tudi Slapšak in
Lenc (2018), ki ugotavljata največji doprinos na področju dviga motivacije
za učenje, osebnega razvoja in krepitve organizacijskih veščin učiteljev. V
prispevku se želimo osredotočiti na izobraževalne obiske v okviru projek-
1 V nadaljevanju za poimenovanje aktivnosti izobraževalni obisk na delovnem mestu
(job shadowing) uporabljamo skrajšano obliko izobraževalni obisk.
103
Glede na vse navedeno bi moralo strokovno izpopolnjevanje izhaja-
ti iz izkušenj, znanja, vsakodnevnih težav in nalog strokovnega osebja ter
potekati prek aktivnih, izkustvenih metod, ki aktivirajo izkušnje pedago-
ških delavcev, omogočajo sodelovanje in komunikacijo med njimi ter vklju-
čujejo treninge reševanja stvarnih težav (Budnar, 1997, v Ivajnšič in Iva-
nuš Grmek, 2009). Ena od možnosti, ki se lahko zelo približa upoštevanju
vseh zgoraj navedenih dejavnikov, je udeležba na Erasmus+ izobraževal-
nem obisku na delovnem mestu – nekakšna večdnevna hospitacija učitelja
pri kolegu učitelju na šoli v tujini. V prispevku bi želeli izpostaviti določe-
ne elemente hospitacije, in sicer medsebojno sodelovanje in učenje učite-
ljev, izmenjavo izkušenj in primerov dobre prakse, konstruktivno povrat-
no informacijo o delu učitelja in nivo uspešnosti pri spodbujanju učenja pri
učencih.
Program Erasmus+
Erasmus+ je evropski program s področja izobraževanja in usposabljanja,
ki omogoča mednarodno sodelovanje različnim ciljnim skupinam. Med
drugim nudi možnost mobilnosti posameznikov (strokovnih delavcev) v
tujino. Cilj teh aktivnosti je doprinos k razvoju kompetenc poučevanja in
usposabljanja, širše razumevanje praks, politik in sistemov izobraževanja v
sodelujočih državah, krepitev kapacitet za uvajanje sprememb in medna-
rodnega sodelovanja v šole, večja kakovost poučevanja z namenom boljših
učnih izidov za učence in dijake, več motivacije in zadovoljstva z delom na
delovnem mestu itd. (Evropska komisija, 2019).
V okviru projektov mobilnosti šolskega osebja program ponuja tri
vrste mobilnosti: strukturirani tečaji ali usposabljanja v tujini, poučeva-
nje v tujini na šoli gostiteljici in izobraževalni obisk na delovnem mestu1
na šoli gostiteljici. Vse tri oblike sodelovanja v prvi vrsti prinašajo poziti-
ve učinke na posameznika, ob dobro pripravljenem projektu, ki je ume-
ščen v razvojni načrt šole, pa tudi na organizacijo. Pozitivni učinki sodelo-
vanja v programu EU so izpostavljeni v študiji učinkov (Sentočnik, 2013) in
vmesni evalvaciji programa Erasmus+ (Klemenčič, 2017). Konkretno sta o
učinkih sodelovanja učiteljev v projektih mobilnosti pisali tudi Slapšak in
Lenc (2018), ki ugotavljata največji doprinos na področju dviga motivacije
za učenje, osebnega razvoja in krepitve organizacijskih veščin učiteljev. V
prispevku se želimo osredotočiti na izobraževalne obiske v okviru projek-
1 V nadaljevanju za poimenovanje aktivnosti izobraževalni obisk na delovnem mestu
(job shadowing) uporabljamo skrajšano obliko izobraževalni obisk.
103
