Page 101 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2019. Digitalna knjižnica, Dissertationes 37
P. 101
Učinki Erasmus+ strokovnih usposabljanj
na področju šolskega izobraževanja v tujini
na učitelje
Anja Dolžan in Andreja Lenc
Zaradi hitrega razvoja in nenehnih sprememb v družbi se stalno spre-
minjajo tudi potrebe učiteljev po kakovostnem izvajanju pedagoškega dela
(Marentič Požarnik, 2000). Za odzivanje na spremembe mora biti sistem
izobraževanja učiteljev odprt, dinamičen in trajen proces, ki vključuje raz-
lične sfere (družbo, državo, univerze, šole) in številne različne akterje (uči-
telje, politike, izobraževalce učiteljev itd.) (Zelena knjiga o izobraževanju
učiteljev v EU, 2001). Poleg krepitve znanj in spretnosti za izvajanje pedago-
škega dela, ki je del profesionalnega razvoja strokovnih delavcev, je vedno
bolj pomemben tudi osebnostni razvoj, saj se v polju izobraževanja srečuje-
jo z novimi situacijami, nepredvidljivo prihodnostjo in vstopanjem delež-
nikov v šolski prostor (Ažman et al., 2018). Stanje v družbi in okolju učite-
ljev ne sili le k izobraževanju za poučevanje svojega predmeta, temveč tudi
za »upravljanje sebe in poglobljeno refleksijo svojih stališč in prepričanj«.
Za to je potrebna osebna zrelost na več nivojih (ibid.: 10–12).
Profesionalni razvoj strokovnih delavcev
Možnosti za profesionalni razvoj strokovnih delavcev v izobraževanju so
raznolike in jih je veliko. Da se udejanjijo in v pedagoško delo prinesejo
dejanske učinke oz. spremembe, pa so potrebni različni dejavniki. Javor-
nik Krečič (2008) jih opredeljuje kot notranje in zunanje dejavnike. Notra-
nji dejavniki se nanašajo na prepričanja in pojmovanja učiteljev, da sploh
101
na področju šolskega izobraževanja v tujini
na učitelje
Anja Dolžan in Andreja Lenc
Zaradi hitrega razvoja in nenehnih sprememb v družbi se stalno spre-
minjajo tudi potrebe učiteljev po kakovostnem izvajanju pedagoškega dela
(Marentič Požarnik, 2000). Za odzivanje na spremembe mora biti sistem
izobraževanja učiteljev odprt, dinamičen in trajen proces, ki vključuje raz-
lične sfere (družbo, državo, univerze, šole) in številne različne akterje (uči-
telje, politike, izobraževalce učiteljev itd.) (Zelena knjiga o izobraževanju
učiteljev v EU, 2001). Poleg krepitve znanj in spretnosti za izvajanje pedago-
škega dela, ki je del profesionalnega razvoja strokovnih delavcev, je vedno
bolj pomemben tudi osebnostni razvoj, saj se v polju izobraževanja srečuje-
jo z novimi situacijami, nepredvidljivo prihodnostjo in vstopanjem delež-
nikov v šolski prostor (Ažman et al., 2018). Stanje v družbi in okolju učite-
ljev ne sili le k izobraževanju za poučevanje svojega predmeta, temveč tudi
za »upravljanje sebe in poglobljeno refleksijo svojih stališč in prepričanj«.
Za to je potrebna osebna zrelost na več nivojih (ibid.: 10–12).
Profesionalni razvoj strokovnih delavcev
Možnosti za profesionalni razvoj strokovnih delavcev v izobraževanju so
raznolike in jih je veliko. Da se udejanjijo in v pedagoško delo prinesejo
dejanske učinke oz. spremembe, pa so potrebni različni dejavniki. Javor-
nik Krečič (2008) jih opredeljuje kot notranje in zunanje dejavnike. Notra-
nji dejavniki se nanašajo na prepričanja in pojmovanja učiteljev, da sploh
101
