Page 452 - Jonatan Vinkler (ur.). 2018. Primož Trubar: Noviga testamenta pusledni deil 1577. Zbrana dela Primoža Trubarja 14. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 452
418 Rezodivene s. Ianža.
396. John Wycliffe (1331–1384), inu terpelu vekoma. Od te Babilonie
angleški teolog, univerzitetni obilno izlago naidete ozdolai, v tim 18.
capituli.
profesor in biblicist. M. Jan Hus Zveisti C. Potehmal s. Ianž ie prerokoval, de h
in Martin Luther sta Wycliffea pridigary puslednimu čassu bo ta anticrišt, papež
štela za predhodnika, »starega bodo od inu Turk ž nih krivo malikovsko vero
očeta« lastnega teološkega anticrišto- inu ž nih falš, hinavskimi Božymi služ-
vih umori-
razmišljanja (zlasti o vprašanju eni, oli
Cerkve) ter se nanj eksplicitno nim bo v
nebessih
tudi sklicevala, predvsem na vselei do- bami rezodiven inu zatren skuzi prave
njegov traktat De Ecclesia bru. pridigarie, koker skuzi Ivana Ussa,
Bikleffa,396 obba Peama, kir sta pred pul
(Hus; prim. Jonatan Vinkler, drugu stu leit v Cošnici od papeža sežga-
Tekst in kontekst: De Eccle- na,397 potle skuzi Luteria, za nimi skuzi
sia – fatalno besedilo M. Jana dosti pridigariev po vseh deželah inu
Husa in njegovo zgodovinsko iezikih. Per tim inu za tem zdai pravi,
»sobesedilo«, Stati inu obstati de taki pridigary inu kersčeniki, kir se
XI, št. 21–22 (2015), 12–40), oz. bodo anticrištu zubper stavili, bodo mo-
ga (Luther, ki se je naslanjal na rali od nega veliku terpeti. Obtu moraio
Husovo recepcijo Wycliffea) za volnu preterpeti vse žlaht težke nadluge
razliko od koncila v Konstanci, inu močni, terdni v ti veri do smerti ob-
kjer so bili spisi angleškega stati, Jezusa inu nega bessedo ne za-
tayti. Natu on vse prave kersčenike,
teologa anatemizirani kot zuseb te pridigarie, kir zavolo prave ve-
krivoverski, štela za povsem pra- re umerio inu martrani bodo, silnu tro-
vovernega krščanskega avtorja. šta, de taki so gvišnu izveličani, nim
Na trditev Johanna Maierja Ecka bo
na leipziški disputaciji julija
1519: »Hinc inter damnatos
et pestiforos errores Iohanis
Wikleff damnatus est et ille: Non
est de necessitate salutis cre-
dere Romanam ecclesiam esse
supremam inter alias. Sic inter
pestilentes Iohannis Hus errores
ille quoque connumeratur:
Petrus non est nec fuit caput Ro-
mane ecclesie sancte catholice,«
je Luther reagiral z naslednjimi
besedami: »Secundo et hoc cer-
tum est, inter articulos Iohannis
Huß vel Bohemorum multos
esse plane Christianissimos et
Evangelicos …«
397. Sežig M. Jana Husa (6. julij
1415) in Hieronima Praškega
(30. maj 1416) pred koncilom v
Konstanci.
452
396. John Wycliffe (1331–1384), inu terpelu vekoma. Od te Babilonie
angleški teolog, univerzitetni obilno izlago naidete ozdolai, v tim 18.
capituli.
profesor in biblicist. M. Jan Hus Zveisti C. Potehmal s. Ianž ie prerokoval, de h
in Martin Luther sta Wycliffea pridigary puslednimu čassu bo ta anticrišt, papež
štela za predhodnika, »starega bodo od inu Turk ž nih krivo malikovsko vero
očeta« lastnega teološkega anticrišto- inu ž nih falš, hinavskimi Božymi služ-
vih umori-
razmišljanja (zlasti o vprašanju eni, oli
Cerkve) ter se nanj eksplicitno nim bo v
nebessih
tudi sklicevala, predvsem na vselei do- bami rezodiven inu zatren skuzi prave
njegov traktat De Ecclesia bru. pridigarie, koker skuzi Ivana Ussa,
Bikleffa,396 obba Peama, kir sta pred pul
(Hus; prim. Jonatan Vinkler, drugu stu leit v Cošnici od papeža sežga-
Tekst in kontekst: De Eccle- na,397 potle skuzi Luteria, za nimi skuzi
sia – fatalno besedilo M. Jana dosti pridigariev po vseh deželah inu
Husa in njegovo zgodovinsko iezikih. Per tim inu za tem zdai pravi,
»sobesedilo«, Stati inu obstati de taki pridigary inu kersčeniki, kir se
XI, št. 21–22 (2015), 12–40), oz. bodo anticrištu zubper stavili, bodo mo-
ga (Luther, ki se je naslanjal na rali od nega veliku terpeti. Obtu moraio
Husovo recepcijo Wycliffea) za volnu preterpeti vse žlaht težke nadluge
razliko od koncila v Konstanci, inu močni, terdni v ti veri do smerti ob-
kjer so bili spisi angleškega stati, Jezusa inu nega bessedo ne za-
tayti. Natu on vse prave kersčenike,
teologa anatemizirani kot zuseb te pridigarie, kir zavolo prave ve-
krivoverski, štela za povsem pra- re umerio inu martrani bodo, silnu tro-
vovernega krščanskega avtorja. šta, de taki so gvišnu izveličani, nim
Na trditev Johanna Maierja Ecka bo
na leipziški disputaciji julija
1519: »Hinc inter damnatos
et pestiforos errores Iohanis
Wikleff damnatus est et ille: Non
est de necessitate salutis cre-
dere Romanam ecclesiam esse
supremam inter alias. Sic inter
pestilentes Iohannis Hus errores
ille quoque connumeratur:
Petrus non est nec fuit caput Ro-
mane ecclesie sancte catholice,«
je Luther reagiral z naslednjimi
besedami: »Secundo et hoc cer-
tum est, inter articulos Iohannis
Huß vel Bohemorum multos
esse plane Christianissimos et
Evangelicos …«
397. Sežig M. Jana Husa (6. julij
1415) in Hieronima Praškega
(30. maj 1416) pred koncilom v
Konstanci.
452
