Page 261 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.
P. 261
zaključek
ravno na začetni stopnji voditi najboljši učitelj in da začetna sto-
pnja pomembno vpliva na končne dosežke.« (Inst. 1.1.23, prevod
Matjaž Babič)
Kvintilijan zagovarja skrajno odličnost, in to ne le v strokovni usposo-
bljenosti, temveč tudi moralno neoporečnost. Nekaj torej, kar je na eni stra-
ni izredno težko privzgojiti in usmerjati, na drugi strani pa tudi formalno-
pravno določiti ali pa celo izbrati med učitelji. T. i. subjektivni vidik, ki se
v družbenem kontekstu v najsplošnejšem okviru lahko imenuje ideologija
(lahko pa tudi kultura ali kaj tretjega), je vsekakor težje obvladljiv, vendar
zato nič manj pomemben ali manjši. Zahteva pa svoje specialne oblike in
spretnosti prepoznavanja, ozaveščanja in delovanja.
Zaključujemo torej z mislijo, da je spretnost obvladovanja pedagoške-
ga diskurza nekaj, česar se ne da usvojiti in izpiliti, niti na hitro niti zgolj s
teorijo. Je predvsem spretnost vsestranskega obvladovanja jezikovne rabe,
ki prežema naše vsakdanje življenje in delovanje ter zahteva nenehno in
kontinuirano (samo)refleksijo ter aktivno nadgrajevanje. Hkrati pa je tudi
spretnost, ki je po našem prepričanju (utemeljenem v izsledkih te študi-
je) temeljna za uspešnost pedagoškega procesa. Zato jo je potrebno siste-
matično razvijati ne le v okviru temeljnih strokovnih izobraževalnih pro-
gramov, temveč tudi dodatnega izpopolnjevanja in kontinuiranih oblik
samorefleksije.
261
ravno na začetni stopnji voditi najboljši učitelj in da začetna sto-
pnja pomembno vpliva na končne dosežke.« (Inst. 1.1.23, prevod
Matjaž Babič)
Kvintilijan zagovarja skrajno odličnost, in to ne le v strokovni usposo-
bljenosti, temveč tudi moralno neoporečnost. Nekaj torej, kar je na eni stra-
ni izredno težko privzgojiti in usmerjati, na drugi strani pa tudi formalno-
pravno določiti ali pa celo izbrati med učitelji. T. i. subjektivni vidik, ki se
v družbenem kontekstu v najsplošnejšem okviru lahko imenuje ideologija
(lahko pa tudi kultura ali kaj tretjega), je vsekakor težje obvladljiv, vendar
zato nič manj pomemben ali manjši. Zahteva pa svoje specialne oblike in
spretnosti prepoznavanja, ozaveščanja in delovanja.
Zaključujemo torej z mislijo, da je spretnost obvladovanja pedagoške-
ga diskurza nekaj, česar se ne da usvojiti in izpiliti, niti na hitro niti zgolj s
teorijo. Je predvsem spretnost vsestranskega obvladovanja jezikovne rabe,
ki prežema naše vsakdanje življenje in delovanje ter zahteva nenehno in
kontinuirano (samo)refleksijo ter aktivno nadgrajevanje. Hkrati pa je tudi
spretnost, ki je po našem prepričanju (utemeljenem v izsledkih te študi-
je) temeljna za uspešnost pedagoškega procesa. Zato jo je potrebno siste-
matično razvijati ne le v okviru temeljnih strokovnih izobraževalnih pro-
gramov, temveč tudi dodatnega izpopolnjevanja in kontinuiranih oblik
samorefleksije.
261
