Page 89 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 89
zemljevid učenja in poučevanja
kajti vsaka družba mora poskrbeti, da lakota in brezup ljudi ne poženeta na
cesto, na barikade in v upor. V tem prihajajočem obdobju človeške civiliza-
cije bo potrebno ljudi učiti in naučiti, da svoja življenja izpolnijo na kar naj-
bolj ustvarjalen način, zato bodo tudi naloge javne šole v bližnji prihodno-
sti pomembno dopolnjene oziroma preoblikovane.
Zemljevid učenja in poučevanja
Oblikovanje Zemljevida učenja in poučevanja
Takole gre: za dobro načrtovanje potovanja običajno uporabimo zemlje-
vid. Ta je lahko povsem praktičen in nam, na primer, omogoča vožnjo od
točke A do točke B, nekaj več miselnega napora pa od nas zahteva vzposta-
vitev splošnega miselnega zemljevida, kjer se trudimo načrtovati življenju
kar najbolj prave usmeritve in jih ob tem modro usklajevati z vsemi prilo-
žnostmi in nevarnostmi, ki jih utegnemo srečati na poti.
Oblikovanje splošnega zemljevida sveta in nato Zemljevida učenja in
poučevanja nam pomembno podpre Claude Lévi-Strauss, ki pravi, da se vse
potencialne različnosti, raznolikosti ali brezkončni nabori možnosti ven-
darle združujejo v pomenske sklope; le-ti v splošnem omogočajo obvladlji-
vost dogajanja, sicer na prvi pogled očem skritega in ostalim čutom od-
maknjenega. Pravi, da živimo znotraj nevidnih struktur, ki nas določajo in
usmerjajo domala neodvisno od naše lastne volje:
Navade družbe v celoti imajo vedno določen stil, ki ga je mogo-
če izraziti v zakonitostih posameznega družbenega sistema. Mne-
nja sem, da število takšnih sistemov ni neskončno veliko in da to-
rej človeške družbe, prav tako kot posamezniki, nikoli ne morejo
izbirati iz neomejenih oziroma absolutnih možnosti – ampak so
omejeni na nekatere pred-določene kombinacije iz idealnega na-
bora vseh možnosti (Levi-Strauss, 1992: 178).
Te očesu in razumu nevidne strukture lahko zaznamo na dva temelj-
na načina: s pomočjo natančne analize ali pač intuicije. Druga možnost je
napisana na kožo predvsem umetnikom, ki se običajno zanašajo na javno-
sti le težko doumljive razloge za izbiro svojih odločitev. Toda tudi oni so v
svojih razmišljanjih do neke mere omejeni; Helga de la Motte-Haber tako-
le prepozna zakonitosti svojega področja:
/…/ individuum v bistvu ne more izoblikovati čisto novih čustve-
nih kvalitet, ki se v razdobju človeštva še ne bi bile pojavile. Zato
89
kajti vsaka družba mora poskrbeti, da lakota in brezup ljudi ne poženeta na
cesto, na barikade in v upor. V tem prihajajočem obdobju človeške civiliza-
cije bo potrebno ljudi učiti in naučiti, da svoja življenja izpolnijo na kar naj-
bolj ustvarjalen način, zato bodo tudi naloge javne šole v bližnji prihodno-
sti pomembno dopolnjene oziroma preoblikovane.
Zemljevid učenja in poučevanja
Oblikovanje Zemljevida učenja in poučevanja
Takole gre: za dobro načrtovanje potovanja običajno uporabimo zemlje-
vid. Ta je lahko povsem praktičen in nam, na primer, omogoča vožnjo od
točke A do točke B, nekaj več miselnega napora pa od nas zahteva vzposta-
vitev splošnega miselnega zemljevida, kjer se trudimo načrtovati življenju
kar najbolj prave usmeritve in jih ob tem modro usklajevati z vsemi prilo-
žnostmi in nevarnostmi, ki jih utegnemo srečati na poti.
Oblikovanje splošnega zemljevida sveta in nato Zemljevida učenja in
poučevanja nam pomembno podpre Claude Lévi-Strauss, ki pravi, da se vse
potencialne različnosti, raznolikosti ali brezkončni nabori možnosti ven-
darle združujejo v pomenske sklope; le-ti v splošnem omogočajo obvladlji-
vost dogajanja, sicer na prvi pogled očem skritega in ostalim čutom od-
maknjenega. Pravi, da živimo znotraj nevidnih struktur, ki nas določajo in
usmerjajo domala neodvisno od naše lastne volje:
Navade družbe v celoti imajo vedno določen stil, ki ga je mogo-
če izraziti v zakonitostih posameznega družbenega sistema. Mne-
nja sem, da število takšnih sistemov ni neskončno veliko in da to-
rej človeške družbe, prav tako kot posamezniki, nikoli ne morejo
izbirati iz neomejenih oziroma absolutnih možnosti – ampak so
omejeni na nekatere pred-določene kombinacije iz idealnega na-
bora vseh možnosti (Levi-Strauss, 1992: 178).
Te očesu in razumu nevidne strukture lahko zaznamo na dva temelj-
na načina: s pomočjo natančne analize ali pač intuicije. Druga možnost je
napisana na kožo predvsem umetnikom, ki se običajno zanašajo na javno-
sti le težko doumljive razloge za izbiro svojih odločitev. Toda tudi oni so v
svojih razmišljanjih do neke mere omejeni; Helga de la Motte-Haber tako-
le prepozna zakonitosti svojega področja:
/…/ individuum v bistvu ne more izoblikovati čisto novih čustve-
nih kvalitet, ki se v razdobju človeštva še ne bi bile pojavile. Zato
89
