Page 80 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 80
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju
stičnih momentov in zavračanje le-teh kot nepomembnih ter osredotoča-
nje na življenjski stil, izbire, na užitke biti ženska. Kot pravi Susan Faludi,
ženske se sicer bližamo ciljni črti, a pri tem je našo pozornost zmotil ob-
čudovalec, ki pred nas meče darilca – to je trg (darilca pa so komercialno
obilje), ki uporablja jezik osvoboditve kot novo in močno orodje podreja-
nja (Faludi, 2005: xiv).7 Aktualne tržne ideologije slavijo žensko zmožnost
preobrazbe – da postanejo močnejša različica samih sebe – a skozi potro-
šnjo (za nekaj več gl. tudi Becker et al., 2016). Kot opozarja Rosalind Gill,
se v oglaševanju celo uporabljajo stereotipi o feminizmu za predstavlja-
nje podob samostojnih potrošnic – feminizem je predstavljen kot vizual-
ni stil (Gill, 2007: 95).
In tu smo, kot je temu rekla Sara Ahmed, prispele do postfeministič-
ne fantazije, ki slavi individualne zgodbe o uspehu, no, pravzaprav gre za
kar dve fantaziji: (1) da lahko ena sama ženska, ena sama posameznica, pre-
maga vse, kar jo omejuje, kar ji postavlja ovire na poti do cilja (prim. raz-
lične zgodbe o uspehu,8 t. i. zvezdniški feminizem9 ...), in (2) da je bil femi-
nizem tako uspešen, da je odpravil svojo lastno nujnost oziroma da je sam
sebe pripeljal do konca svoje nujnosti (Ahmed, 2017).10 (S tem v zvezi je sko-
rajda odveč omenjati amnezijo, ki je zadela zgodovino kolektivnih (!) bojev
za ženske pravice, nujo, da te pravice nenehno poudarjamo, in nevarnost,
da kar na tiho izginejo.)
Zaključek
Če se vrnemo spet malce nazaj in pogledamo na razmerja med medijskimi
reprezentacijami, diskurzi o spolu, edukacijskimi politikami, raziskovalni-
mi usmeritvami in živetimi izkušnjami deklet in žensk, lahko sklenemo v
naslednjih smereh.
7 S primerjavo, ki vključuje ciljno črto, Susan Faludi meri na antični mit o Atalanti in
Hipomenesu, ki ga pred tem tudi na kratko obnovi. Hipomenes tekmuje z Atalanto
v teku in pred njo meče zlata jabolka, Atalanta jih pobira in tako jo Hipomenes lah-
ko prehiti – z zvijačo, ne zato, ker bi bil dejansko boljši tekač.
8 Tendenca ustvarjati nove heroine je na ta način seveda problematična, kot pravi Rosi
Braidotti (2005: 4), ker poudarja individualno vrednost posamezne ženske, ne glede
na njene vrednote ali politično orientacijo (npr. Margaret Thatcher). To je še ena od
obnovljenih (ne zgodovinsko ali teoretsko novih!) velikih zgodb (ibid:1).
9 Ta fenomen bi si prav gotovo zaslužil podrobnejšo obravnavo.
10 Ker sem uporabljala na izdajo na Kindlu, ne morem navesti številke strani.
80
stičnih momentov in zavračanje le-teh kot nepomembnih ter osredotoča-
nje na življenjski stil, izbire, na užitke biti ženska. Kot pravi Susan Faludi,
ženske se sicer bližamo ciljni črti, a pri tem je našo pozornost zmotil ob-
čudovalec, ki pred nas meče darilca – to je trg (darilca pa so komercialno
obilje), ki uporablja jezik osvoboditve kot novo in močno orodje podreja-
nja (Faludi, 2005: xiv).7 Aktualne tržne ideologije slavijo žensko zmožnost
preobrazbe – da postanejo močnejša različica samih sebe – a skozi potro-
šnjo (za nekaj več gl. tudi Becker et al., 2016). Kot opozarja Rosalind Gill,
se v oglaševanju celo uporabljajo stereotipi o feminizmu za predstavlja-
nje podob samostojnih potrošnic – feminizem je predstavljen kot vizual-
ni stil (Gill, 2007: 95).
In tu smo, kot je temu rekla Sara Ahmed, prispele do postfeministič-
ne fantazije, ki slavi individualne zgodbe o uspehu, no, pravzaprav gre za
kar dve fantaziji: (1) da lahko ena sama ženska, ena sama posameznica, pre-
maga vse, kar jo omejuje, kar ji postavlja ovire na poti do cilja (prim. raz-
lične zgodbe o uspehu,8 t. i. zvezdniški feminizem9 ...), in (2) da je bil femi-
nizem tako uspešen, da je odpravil svojo lastno nujnost oziroma da je sam
sebe pripeljal do konca svoje nujnosti (Ahmed, 2017).10 (S tem v zvezi je sko-
rajda odveč omenjati amnezijo, ki je zadela zgodovino kolektivnih (!) bojev
za ženske pravice, nujo, da te pravice nenehno poudarjamo, in nevarnost,
da kar na tiho izginejo.)
Zaključek
Če se vrnemo spet malce nazaj in pogledamo na razmerja med medijskimi
reprezentacijami, diskurzi o spolu, edukacijskimi politikami, raziskovalni-
mi usmeritvami in živetimi izkušnjami deklet in žensk, lahko sklenemo v
naslednjih smereh.
7 S primerjavo, ki vključuje ciljno črto, Susan Faludi meri na antični mit o Atalanti in
Hipomenesu, ki ga pred tem tudi na kratko obnovi. Hipomenes tekmuje z Atalanto
v teku in pred njo meče zlata jabolka, Atalanta jih pobira in tako jo Hipomenes lah-
ko prehiti – z zvijačo, ne zato, ker bi bil dejansko boljši tekač.
8 Tendenca ustvarjati nove heroine je na ta način seveda problematična, kot pravi Rosi
Braidotti (2005: 4), ker poudarja individualno vrednost posamezne ženske, ne glede
na njene vrednote ali politično orientacijo (npr. Margaret Thatcher). To je še ena od
obnovljenih (ne zgodovinsko ali teoretsko novih!) velikih zgodb (ibid:1).
9 Ta fenomen bi si prav gotovo zaslužil podrobnejšo obravnavo.
10 Ker sem uporabljala na izdajo na Kindlu, ne morem navesti številke strani.
80
