Page 205 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 205
pouk zgodovine in medijska družba v projektu e-story
Kar zadeva internet in pojavljanje zgodovine v izredno »pluralni« po-
nudbi objav v družbenih omrežjih, na blogih ipd., še nimamo izdelanega
pogleda o tem, kako naj se šola s tem sooča. Vsekakor je jasno, da vsega
tega ne kaže ignorirati. Različne oblike vsakovrstnih interpretacij zgodo-
vine, navajanj izmišljotin, soočanj zelo zaostrenih in zelo pogosto močno
ideološko obarvanih stališč, neredko tudi v vulgarnem izrazoslovju, zah-
tevajo predvsem razvijanje kritične pozornosti učencev. V vseh sodelujo-
čih državah smo ugotavljali, da pa je splet izredno bogat vir, kar je na na-
cionalni ravni vidno še zlasti na spletnih straneh raziskovalnih inštitutov
in muzejev.
Literatura
Benjamin, Walter. Izbrani spisi. Ljubljana: Studia Humanitatis, 1998.
Direktorat za medije. Pregled medijske krajine v Sloveniji. Ljubljana: Ministr-
stvo za kulturo, 2014.
Pušnik, Maruša. »Udomačenje Televizije na Slovenskem – Javne in zasebne
rabe televizije v zgodovinski perspektivi.« The Public – Javnost XV, (2008):
113–132.
Rancière, Jacques. Aisthesis: prizori iz estetskega režima umetnosti. Ljubljana:
Maska, 2015.
Serres, Michel. Thumbelina. The Culture and Technology of Millennials. Lon-
don, New York: Rowman and Littlefield, 2015.
VIKEND. Tedenska priloga Dela in Slovenskih Novic. Ljubljana: Delo d. o. o.,
2016.
Zajc, Melita. »Televizija v Sloveniji pred uradnim začetkom: Med koncem 19.
stoletja in letom 1958.« The Public – Javnost XV, (2008): 79–94.
Vogrinc, Jože. »Postreferendumski fundamentalizem« V Medijski mrk, ur. Bo-
židar Flajšman, 10–12. Ljubljana: Liberalna akademija, 2006.
Williams, Raymond. Television. Technology and cultural form. London, New
York: Routledge, 2003.
205
Kar zadeva internet in pojavljanje zgodovine v izredno »pluralni« po-
nudbi objav v družbenih omrežjih, na blogih ipd., še nimamo izdelanega
pogleda o tem, kako naj se šola s tem sooča. Vsekakor je jasno, da vsega
tega ne kaže ignorirati. Različne oblike vsakovrstnih interpretacij zgodo-
vine, navajanj izmišljotin, soočanj zelo zaostrenih in zelo pogosto močno
ideološko obarvanih stališč, neredko tudi v vulgarnem izrazoslovju, zah-
tevajo predvsem razvijanje kritične pozornosti učencev. V vseh sodelujo-
čih državah smo ugotavljali, da pa je splet izredno bogat vir, kar je na na-
cionalni ravni vidno še zlasti na spletnih straneh raziskovalnih inštitutov
in muzejev.
Literatura
Benjamin, Walter. Izbrani spisi. Ljubljana: Studia Humanitatis, 1998.
Direktorat za medije. Pregled medijske krajine v Sloveniji. Ljubljana: Ministr-
stvo za kulturo, 2014.
Pušnik, Maruša. »Udomačenje Televizije na Slovenskem – Javne in zasebne
rabe televizije v zgodovinski perspektivi.« The Public – Javnost XV, (2008):
113–132.
Rancière, Jacques. Aisthesis: prizori iz estetskega režima umetnosti. Ljubljana:
Maska, 2015.
Serres, Michel. Thumbelina. The Culture and Technology of Millennials. Lon-
don, New York: Rowman and Littlefield, 2015.
VIKEND. Tedenska priloga Dela in Slovenskih Novic. Ljubljana: Delo d. o. o.,
2016.
Zajc, Melita. »Televizija v Sloveniji pred uradnim začetkom: Med koncem 19.
stoletja in letom 1958.« The Public – Javnost XV, (2008): 79–94.
Vogrinc, Jože. »Postreferendumski fundamentalizem« V Medijski mrk, ur. Bo-
židar Flajšman, 10–12. Ljubljana: Liberalna akademija, 2006.
Williams, Raymond. Television. Technology and cultural form. London, New
York: Routledge, 2003.
205
