Page 195 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 195
pouk zgodovine in medijska družba v projektu e-story
V prvi perspektivi so bolj ali manj vse televizije, ki smo jih spremlja-
li v svojih poročilih ob različnih urah poročale o izstopu poslanca Andre-
ja Čuša iz stranke SDS, ki je med drugimi razlogi za svoj izstop navedel
»strankino nenehno ukvarjanje z zgodovino namesto z aktualnimi proble-
mi«. Drugačen dogodek, ki je sprožil zgodovinske reminiscence pa je bila
smrt jugoslovanskega filmskega igralca Bate Živojinovića, ki je odigral veli-
ko vlog v partizanskih filmih, predvsem pa glavno vlogo v filmu Valter bra-
ni Sarajevo (Hajrudin Krvavac – 1972).
V drugi perspektivi je teden, ko smo opazovali poročila, zelo bogat in
verjetno niti ne povsem tipičen. Na zgodovino druge svetovne vojne je npr.
opozorilo poročilo o obisku predsednika Baracka Obame v Hirošimi ob
obletnici eksplozije prve atomske bombe. Obeležitev stote obletnice bitke
za Verdun (ob navzočnosti nemške kanclerke in francoskega predsednika)
je spomnilo na zgodovino prve svetovne vojne. Med lokalnimi razlogi za
evokacijo zgodovine pa smo opazili, med drugim, dan diplomacije, ob če-
mer je bilo nekaj besed o zgodovini osamosvojitve države, 25. maj (v Jugo-
slaviji je ta dan veljal za rojstni dan predsednika Tita) pa je bil npr. za novi-
čarsko oddajo POP TV razlog za ironiziranje zgodovine spričo dejavnosti
na hribu Sabotin pri Novi Gorici, kjer »neznanci« pred tem dnem obnovijo
kamniti napis »Tito«, ki so ga pred tem razdejali drugi »neznanci«.
V tretji perspektivi pa so se v obravnavanem tednu pojavljale reference
predvsem na starejšo zgodovino v poročilih ob odprtju razstave o Aleksan-
drinkah, slovenskih ženah, ki so v zgodnjem 20. stoletju odhajale za dojilje
v Egipt in otvoritev razstave o Ani Celjski (1366–1425), ki je v letih med 1402
in 1416 kraljevala na Poljskem.
Zgodovina v dokumentarnih in feljtonskih oddajah
Dokumentarni filmi z zgodovinsko tematiko, ki so lahko bodisi v celo-
ti bodisi po izbranih odlomkih izvrstno »didaktično« sredstvo pri pou-
ku zgodovine, so pomemben vidik programa nacionalne javne televizije.
V zadevnem »tipičnem tednu« smo zabeležili dokumentarni film Na poti:
dražgoškega pohoda, ki je predstavil zgodovinsko bitko iz časa partizan-
skega upora okupatorskim silam in dejavnosti ob spominskem pohodu. Na
sporedu so bili tudi uvoženi dokumentarni filmi, ki pa jih – za razliko od
lastne produkcije – ni mogoče najti v digitalnem arhivu oddaj. Stvar po-
sebne obravnave o rabi dokumentarnih filmov pri pouku zgodovine pa so
tiste tovrstne oddaje, ki nakazujejo »avtorsko« politično pristranost. Kot
smo videli v obravnavanem tednu, poteka prava mala vojna za interpre-
195
V prvi perspektivi so bolj ali manj vse televizije, ki smo jih spremlja-
li v svojih poročilih ob različnih urah poročale o izstopu poslanca Andre-
ja Čuša iz stranke SDS, ki je med drugimi razlogi za svoj izstop navedel
»strankino nenehno ukvarjanje z zgodovino namesto z aktualnimi proble-
mi«. Drugačen dogodek, ki je sprožil zgodovinske reminiscence pa je bila
smrt jugoslovanskega filmskega igralca Bate Živojinovića, ki je odigral veli-
ko vlog v partizanskih filmih, predvsem pa glavno vlogo v filmu Valter bra-
ni Sarajevo (Hajrudin Krvavac – 1972).
V drugi perspektivi je teden, ko smo opazovali poročila, zelo bogat in
verjetno niti ne povsem tipičen. Na zgodovino druge svetovne vojne je npr.
opozorilo poročilo o obisku predsednika Baracka Obame v Hirošimi ob
obletnici eksplozije prve atomske bombe. Obeležitev stote obletnice bitke
za Verdun (ob navzočnosti nemške kanclerke in francoskega predsednika)
je spomnilo na zgodovino prve svetovne vojne. Med lokalnimi razlogi za
evokacijo zgodovine pa smo opazili, med drugim, dan diplomacije, ob če-
mer je bilo nekaj besed o zgodovini osamosvojitve države, 25. maj (v Jugo-
slaviji je ta dan veljal za rojstni dan predsednika Tita) pa je bil npr. za novi-
čarsko oddajo POP TV razlog za ironiziranje zgodovine spričo dejavnosti
na hribu Sabotin pri Novi Gorici, kjer »neznanci« pred tem dnem obnovijo
kamniti napis »Tito«, ki so ga pred tem razdejali drugi »neznanci«.
V tretji perspektivi pa so se v obravnavanem tednu pojavljale reference
predvsem na starejšo zgodovino v poročilih ob odprtju razstave o Aleksan-
drinkah, slovenskih ženah, ki so v zgodnjem 20. stoletju odhajale za dojilje
v Egipt in otvoritev razstave o Ani Celjski (1366–1425), ki je v letih med 1402
in 1416 kraljevala na Poljskem.
Zgodovina v dokumentarnih in feljtonskih oddajah
Dokumentarni filmi z zgodovinsko tematiko, ki so lahko bodisi v celo-
ti bodisi po izbranih odlomkih izvrstno »didaktično« sredstvo pri pou-
ku zgodovine, so pomemben vidik programa nacionalne javne televizije.
V zadevnem »tipičnem tednu« smo zabeležili dokumentarni film Na poti:
dražgoškega pohoda, ki je predstavil zgodovinsko bitko iz časa partizan-
skega upora okupatorskim silam in dejavnosti ob spominskem pohodu. Na
sporedu so bili tudi uvoženi dokumentarni filmi, ki pa jih – za razliko od
lastne produkcije – ni mogoče najti v digitalnem arhivu oddaj. Stvar po-
sebne obravnave o rabi dokumentarnih filmov pri pouku zgodovine pa so
tiste tovrstne oddaje, ki nakazujejo »avtorsko« politično pristranost. Kot
smo videli v obravnavanem tednu, poteka prava mala vojna za interpre-
195
