Page 196 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 196
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju
tacijo zgodovine druge svetovne vojne v poznih nočnih urah z oddajama
Pričevalci in Spomini. Zdi se, da je druga oddaja neke vrste odgovor na
prvo, pri čemer pa ne gre za znano paradigmo »domobranci proti partiza-
nom«, ampak bolj za »domobrance« proti nevtralnejšemu odnosu do zgo-
dovinskih konfliktov. Tako bi lahko namreč sklepali po teh oddajah v tem
tednu. Poseben problem teh oddaj je predvsem to, da zgodovino spreminja-
ta v množico praktično neskončnega niza resničnostnih pravljic. Večinoma
priletni intervjuvanci nastopajo v dolgoveznih intervjujih. V oddaji Spomi-
ni, v nasprotju s Pričevalci, vsaj mestoma signalizirajo zgodovinske okvi-
re in kontekste posameznih osebnih pripovedi. Pričevalci pa so po svojem
medijskem formatu vzorno dolgočasni, slabo ali nič kontekstualizirani, po
zaslugi voditelja izrazito pristranski in so zato zlasti za mlade gledalce ne-
zanimivi ter manj primerni za rabo pri pouku.
POP TV se v svojih feljtonističnih prispevkih predvsem v tedenski
oddaji Preverjeno sem in tja ukvarja z zgodovinskimi temami, vendar pri
tem zelo redko upošteva zgodovinsko znanost. Tako je v zadevnem tednu
predstavila »neznano zgodovino« v obliki prikaza artefaktov in ljudskih iz-
ročil o staroslovanskih božanstvih in mitih na Primorskem in o verjetjih
lokalnih prebivalcev v vpliv starodavnih božanstev na vsakdanje življenje.
Oddaje na nekatere zgodovinsko pomembne dneve
in v času praznovanja Dneva državnosti
Nesoglasja glede zgodovine v televizijskem ogledalu
Pomemben del Observatorija v letu 2016 je sestavljen iz poročil o oddajah z
zgodovinsko tematiko, ko so le-te lahko še posebej pričakovane. Naše ugo-
tovitve narekujejo previdnost učiteljem pri uporabi različnih avdio-vizual-
nih materialov in skrbno pripravo na odgovore na sporna vprašanja. Ne le
vpliv različnih metodologij in doktrin o tem »kakšna je zgodovina«, temveč
tudi nekaj zapletenih kontekstualnih razlogov in ozadij različnih pristopov
k zgodovini v Sloveniji slabijo akademsko avtoriteto slovenskega zgodovi-
nopisja za posege v slovenske javne spore. Zlasti dve odločilni zgodovinski
dobi sta stvar ostrih sporov:
− vloga upora nasproti sodelovanju z okupatorji med drugo svetov-
no vojno (še posebej gre za dogodke po zmagi komunistov)
− dogodki iz novejše zgodovine po padcu berlinskega zidu, ki je za
Slovenijo pomenil nasilno razpustitev Jugoslavije in oblikovanje
slovenske neodvisnosti leta 1991.
196
tacijo zgodovine druge svetovne vojne v poznih nočnih urah z oddajama
Pričevalci in Spomini. Zdi se, da je druga oddaja neke vrste odgovor na
prvo, pri čemer pa ne gre za znano paradigmo »domobranci proti partiza-
nom«, ampak bolj za »domobrance« proti nevtralnejšemu odnosu do zgo-
dovinskih konfliktov. Tako bi lahko namreč sklepali po teh oddajah v tem
tednu. Poseben problem teh oddaj je predvsem to, da zgodovino spreminja-
ta v množico praktično neskončnega niza resničnostnih pravljic. Večinoma
priletni intervjuvanci nastopajo v dolgoveznih intervjujih. V oddaji Spomi-
ni, v nasprotju s Pričevalci, vsaj mestoma signalizirajo zgodovinske okvi-
re in kontekste posameznih osebnih pripovedi. Pričevalci pa so po svojem
medijskem formatu vzorno dolgočasni, slabo ali nič kontekstualizirani, po
zaslugi voditelja izrazito pristranski in so zato zlasti za mlade gledalce ne-
zanimivi ter manj primerni za rabo pri pouku.
POP TV se v svojih feljtonističnih prispevkih predvsem v tedenski
oddaji Preverjeno sem in tja ukvarja z zgodovinskimi temami, vendar pri
tem zelo redko upošteva zgodovinsko znanost. Tako je v zadevnem tednu
predstavila »neznano zgodovino« v obliki prikaza artefaktov in ljudskih iz-
ročil o staroslovanskih božanstvih in mitih na Primorskem in o verjetjih
lokalnih prebivalcev v vpliv starodavnih božanstev na vsakdanje življenje.
Oddaje na nekatere zgodovinsko pomembne dneve
in v času praznovanja Dneva državnosti
Nesoglasja glede zgodovine v televizijskem ogledalu
Pomemben del Observatorija v letu 2016 je sestavljen iz poročil o oddajah z
zgodovinsko tematiko, ko so le-te lahko še posebej pričakovane. Naše ugo-
tovitve narekujejo previdnost učiteljem pri uporabi različnih avdio-vizual-
nih materialov in skrbno pripravo na odgovore na sporna vprašanja. Ne le
vpliv različnih metodologij in doktrin o tem »kakšna je zgodovina«, temveč
tudi nekaj zapletenih kontekstualnih razlogov in ozadij različnih pristopov
k zgodovini v Sloveniji slabijo akademsko avtoriteto slovenskega zgodovi-
nopisja za posege v slovenske javne spore. Zlasti dve odločilni zgodovinski
dobi sta stvar ostrih sporov:
− vloga upora nasproti sodelovanju z okupatorji med drugo svetov-
no vojno (še posebej gre za dogodke po zmagi komunistov)
− dogodki iz novejše zgodovine po padcu berlinskega zidu, ki je za
Slovenijo pomenil nasilno razpustitev Jugoslavije in oblikovanje
slovenske neodvisnosti leta 1991.
196
