Page 130 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 130
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju
Če upoštevamo zgoraj navedene zapise, je število beril, kjer se pojavlja
ljudsko slovstvo, 86, prav zato je tudi v Tabeli 10 navedeno dvojno število.
Ker nas je zanimala tudi stabilnost kanona, smo preverili, ali so zgo-
raj navedeni avtorji vključeni v berila iz vseh družbeno-političnih oz. izo-
braževalnih sistemov. Ugotavljamo, da Josip Stritar po letu 1991 v berilih ni
več prisoten (glej Tabelo 9) – to ni odraz samovolje in preference avtorjev
beril, ampak tudi kurikularne politike, saj je berilo napisano v skladu z uč-
nim načrtom. Stritar bi bil lahko po volji sestavljavcev beril umeščen v tip
antologijskega berila, ki poleg kurikularnih avtorjev predvideva tudi širši
repertoar avtorjev in besedil. Prav tako v vseh obdobjih ni prisoten Fran-
ce Bevk, ki je na slovensko literarno prizorišče stopil po koncu 1. svetovne
vojne.
V nadaljevanju nas je zanimalo, katero literarno delo je najpogosteje
prisotno v obravnavanih 91 berilih, pobliže si bomo pogledali prvih deset
mest. Dela z enakim naslovom se lahko pojavijo v istem berilu, kar pome-
ni, da smo v analizi upoštevali število beril, ne pa števila objav dela z ena-
kim naslovom (npr. delo Kralj Matjaž se v obravnavanem korpusu pojavlja
37-krat v 34 berilih). Naslovi del, pri katerih so avtorji različni, so v Tabeli
10 označeni z zvezdico.
Literarno delo, ki se pojavlja največkrat, je Kralj Matjaž (različnih av-
torjev),4 in sicer v 34 berilih. V 24 berilih so uganke (navedene v množin-
ski obliki, delež ugank je višji, ker so objavljene tudi pod samostalnikom v
ednini ali so avtorsko navedene brez naslova, npr. Župančič, Stritar itd.), v
22 berilih se pojavlja pesnitev Soči Simona Gregorčiča, v 21 berilih Jurčiče-
va Kozlovska sodba v Višnji Gori in delo z naslovom Pomlad (različnih av-
torjev).5 V 20 berilih se pojavljajo dela Brodnik (različnih avtorjev),6 Mati
(različnih avtorjev)7 in Pesem (različnih avtorjev).8 V 19 berilih se pojavlja
Prešernov Uvod h Krstu pri Savici9 in Apel in čevljar, Levstikov Martin
4 Avtorji dela Kralj Matjaž so: Anton Aškerc, Ivan Cankar, Niko Grafenauer, Josip Jur-
čič, Oton Župančič in delo z oznako ljudska.
5 Avtorji dela Pomlad so: Miroslav Antić, Simon Jenko, France Kosmač, Fran Ksaver
Meško, Josip Stritar, Vida Taufer, Ivan Tavčar, Anton Umek in Stanko Vuk.
6 Avtorji dela Brodnik so: Anton Aškerc, delo z oznako s korejska ljudska in delo z
oznako kavkavška ljudska.
7 Avtorji dela Mati so: Svetozar Ćorović, Maksim Gorki, Simon Jenko, Mile Klopčič,
Fran Meško, Marija Kmet, Tone Seliškar in Ivan Pregelj.
8 Delo z naslovom Pesem so napisali: Srečko Kosovel, Ivan Minatti, Publij Naso Ovid,
Marko Pavček in Tone Pavček
9 Naslov dela je bil naveden različno, pri ročnem pregledovanju smo upoštevali vse
različice (Krst pri Savici, Uvod h Krstu pri Savici, Uvod).
130
Če upoštevamo zgoraj navedene zapise, je število beril, kjer se pojavlja
ljudsko slovstvo, 86, prav zato je tudi v Tabeli 10 navedeno dvojno število.
Ker nas je zanimala tudi stabilnost kanona, smo preverili, ali so zgo-
raj navedeni avtorji vključeni v berila iz vseh družbeno-političnih oz. izo-
braževalnih sistemov. Ugotavljamo, da Josip Stritar po letu 1991 v berilih ni
več prisoten (glej Tabelo 9) – to ni odraz samovolje in preference avtorjev
beril, ampak tudi kurikularne politike, saj je berilo napisano v skladu z uč-
nim načrtom. Stritar bi bil lahko po volji sestavljavcev beril umeščen v tip
antologijskega berila, ki poleg kurikularnih avtorjev predvideva tudi širši
repertoar avtorjev in besedil. Prav tako v vseh obdobjih ni prisoten Fran-
ce Bevk, ki je na slovensko literarno prizorišče stopil po koncu 1. svetovne
vojne.
V nadaljevanju nas je zanimalo, katero literarno delo je najpogosteje
prisotno v obravnavanih 91 berilih, pobliže si bomo pogledali prvih deset
mest. Dela z enakim naslovom se lahko pojavijo v istem berilu, kar pome-
ni, da smo v analizi upoštevali število beril, ne pa števila objav dela z ena-
kim naslovom (npr. delo Kralj Matjaž se v obravnavanem korpusu pojavlja
37-krat v 34 berilih). Naslovi del, pri katerih so avtorji različni, so v Tabeli
10 označeni z zvezdico.
Literarno delo, ki se pojavlja največkrat, je Kralj Matjaž (različnih av-
torjev),4 in sicer v 34 berilih. V 24 berilih so uganke (navedene v množin-
ski obliki, delež ugank je višji, ker so objavljene tudi pod samostalnikom v
ednini ali so avtorsko navedene brez naslova, npr. Župančič, Stritar itd.), v
22 berilih se pojavlja pesnitev Soči Simona Gregorčiča, v 21 berilih Jurčiče-
va Kozlovska sodba v Višnji Gori in delo z naslovom Pomlad (različnih av-
torjev).5 V 20 berilih se pojavljajo dela Brodnik (različnih avtorjev),6 Mati
(različnih avtorjev)7 in Pesem (različnih avtorjev).8 V 19 berilih se pojavlja
Prešernov Uvod h Krstu pri Savici9 in Apel in čevljar, Levstikov Martin
4 Avtorji dela Kralj Matjaž so: Anton Aškerc, Ivan Cankar, Niko Grafenauer, Josip Jur-
čič, Oton Župančič in delo z oznako ljudska.
5 Avtorji dela Pomlad so: Miroslav Antić, Simon Jenko, France Kosmač, Fran Ksaver
Meško, Josip Stritar, Vida Taufer, Ivan Tavčar, Anton Umek in Stanko Vuk.
6 Avtorji dela Brodnik so: Anton Aškerc, delo z oznako s korejska ljudska in delo z
oznako kavkavška ljudska.
7 Avtorji dela Mati so: Svetozar Ćorović, Maksim Gorki, Simon Jenko, Mile Klopčič,
Fran Meško, Marija Kmet, Tone Seliškar in Ivan Pregelj.
8 Delo z naslovom Pesem so napisali: Srečko Kosovel, Ivan Minatti, Publij Naso Ovid,
Marko Pavček in Tone Pavček
9 Naslov dela je bil naveden različno, pri ročnem pregledovanju smo upoštevali vse
različice (Krst pri Savici, Uvod h Krstu pri Savici, Uvod).
130
