Page 127 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 127
osnovnošolski literarni kanon ali kaj smo brali/beremo v šoli
Literarni kanon je glavni vzvod za oblikovanje kulturnega spomina
in identitetni mehanizem ter družbenokohezivno sredstvo, kar uresničuje
šolstvo oz. se uresničuje prek pouka književnosti (Juvan, 2005).
»Moč kanona je razpršena v učnih načrtih, učbenikih, čitankah,
obveznih branjih, izpitih, seminarskih in diplomskih nalogah …
V šolskem obratu postanejo kanonizirani spisi in njihovi avtorji
kot »središčni liki« predvsem armatura nacionalne identitete, saj
nastopajo kot poglavitni nosilci izročila knjižnega jezika in spo-
minski pričevalci posebne zgodovinske izkušnje dogodkov, oseb,
krajev in mentalitet, po kateri se en narod loči od drugega (zato
slovenski šolar in dijakinja, ki se po t. i. skritem kurikulumu uči-
ta biti Slovenca, v glavnem nič ne izvesta o Prešernovih nemških
pesmih, kaj šele o latinskih rokopisih srednjeveških piscev na Slo-
venskem ali hrvaških delih Zofke Kveder).« (ibid: 391)
Slovenski osnovnošolski literarni kanon – avtorji in dela
Za ugotovitev, kdo so slovenski šolski kanonski avtorji in kanonska dela v
20. stoletju za učence od 10./11. do 14./15. leta starosti, so bila v računalniško
aplikacijo2 vnesena kazala avtorjev in njihovih del v obravnavanih berilih.
Vnesenih je bilo 8674 naslovov iz 91 beril, ki so bila izdana v štirih družbe-
no-političnih sistemih na Slovenskem v 20. stoletju: 9 iz zadnjega obdobja
Avstro-Ogrske, 22 iz obdobja Kraljevine SHS/Jugoslavije, 33 iz obdobja po-
vojne Jugoslavije (SFRJ) in 27 beril, izdanih v Republiki Sloveniji (glej Me-
jak, 2017). S pomočjo računalniške aplikacije smo pridobili informativni
seznam avtorjev po pogostnosti pojavljanja v berilu z vsaj enim literarnim
delom, ki je bil pregledan tudi ročno zaradi morebitnih napak pri vnosu
2 Računalniška aplikacija je bila narejena v tehnologiji .NET, natančneje s program-
skim jezikom C#. Izdelana je bila s pomočjo programa Visual Studio, ki je preprosta
aplikacija Windows form in je sestavljena iz treh tabov. Na prvem tabu so osnovne
nastavitve, kjer nastavimo, iz katerega dokumenta v kateri dokument se bodo po-
datki zapisovali in iz katerega dokumenta bomo črpali podatke za nadaljnjo analizo.
Drugi tab nam omogoča vnos podatkov (avtor, naslov, berilo in družbeno-politič-
no obdobje), v tretjem tabu se izvede analiza (npr. število avtorjev v določenem šte-
vilu beril). Aplikacija shrani vse podatke v tekstovno datoteko v formatu .csv (Com-
ma Separated Value). Pri analizi se črpajo podatki iz tega dokumenta in se gradijo
nekakšni slovarji, v katerih se gradijo objekti. Objekti predstavljajo en vnos, ki vse-
buje vse lastnosti, ki smo jih definirali. Lastnosti se med seboj primerjajo in se sešte-
jejo z različnimi algoritmi. Osnovno računalniško aplikacijo je pripravil Aleš Gla-
vina, dipl. inž. informatike, izboljšal in jo naredil bolj pregledno pa dr. Jernej Vičič,
dipl. inž. informatike (glej tudi Mejak, 2017).
127
Literarni kanon je glavni vzvod za oblikovanje kulturnega spomina
in identitetni mehanizem ter družbenokohezivno sredstvo, kar uresničuje
šolstvo oz. se uresničuje prek pouka književnosti (Juvan, 2005).
»Moč kanona je razpršena v učnih načrtih, učbenikih, čitankah,
obveznih branjih, izpitih, seminarskih in diplomskih nalogah …
V šolskem obratu postanejo kanonizirani spisi in njihovi avtorji
kot »središčni liki« predvsem armatura nacionalne identitete, saj
nastopajo kot poglavitni nosilci izročila knjižnega jezika in spo-
minski pričevalci posebne zgodovinske izkušnje dogodkov, oseb,
krajev in mentalitet, po kateri se en narod loči od drugega (zato
slovenski šolar in dijakinja, ki se po t. i. skritem kurikulumu uči-
ta biti Slovenca, v glavnem nič ne izvesta o Prešernovih nemških
pesmih, kaj šele o latinskih rokopisih srednjeveških piscev na Slo-
venskem ali hrvaških delih Zofke Kveder).« (ibid: 391)
Slovenski osnovnošolski literarni kanon – avtorji in dela
Za ugotovitev, kdo so slovenski šolski kanonski avtorji in kanonska dela v
20. stoletju za učence od 10./11. do 14./15. leta starosti, so bila v računalniško
aplikacijo2 vnesena kazala avtorjev in njihovih del v obravnavanih berilih.
Vnesenih je bilo 8674 naslovov iz 91 beril, ki so bila izdana v štirih družbe-
no-političnih sistemih na Slovenskem v 20. stoletju: 9 iz zadnjega obdobja
Avstro-Ogrske, 22 iz obdobja Kraljevine SHS/Jugoslavije, 33 iz obdobja po-
vojne Jugoslavije (SFRJ) in 27 beril, izdanih v Republiki Sloveniji (glej Me-
jak, 2017). S pomočjo računalniške aplikacije smo pridobili informativni
seznam avtorjev po pogostnosti pojavljanja v berilu z vsaj enim literarnim
delom, ki je bil pregledan tudi ročno zaradi morebitnih napak pri vnosu
2 Računalniška aplikacija je bila narejena v tehnologiji .NET, natančneje s program-
skim jezikom C#. Izdelana je bila s pomočjo programa Visual Studio, ki je preprosta
aplikacija Windows form in je sestavljena iz treh tabov. Na prvem tabu so osnovne
nastavitve, kjer nastavimo, iz katerega dokumenta v kateri dokument se bodo po-
datki zapisovali in iz katerega dokumenta bomo črpali podatke za nadaljnjo analizo.
Drugi tab nam omogoča vnos podatkov (avtor, naslov, berilo in družbeno-politič-
no obdobje), v tretjem tabu se izvede analiza (npr. število avtorjev v določenem šte-
vilu beril). Aplikacija shrani vse podatke v tekstovno datoteko v formatu .csv (Com-
ma Separated Value). Pri analizi se črpajo podatki iz tega dokumenta in se gradijo
nekakšni slovarji, v katerih se gradijo objekti. Objekti predstavljajo en vnos, ki vse-
buje vse lastnosti, ki smo jih definirali. Lastnosti se med seboj primerjajo in se sešte-
jejo z različnimi algoritmi. Osnovno računalniško aplikacijo je pripravil Aleš Gla-
vina, dipl. inž. informatike, izboljšal in jo naredil bolj pregledno pa dr. Jernej Vičič,
dipl. inž. informatike (glej tudi Mejak, 2017).
127
